socialni razgledi 2006 - UMAR

More documents

Recommendations

Info

84 Socialni razgledi 2006 Tabela 47: Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, po spolu, Slovenija, 2003 1 (v %) Doma je toliko dela, da mi pogosto zmanjka časa, preden uspem vse opraviti. Moje življenje doma je redkokdaj stresno. V službi imam toliko dela, da mi pogosto zmanjka časa, preden uspem vse opraviti. Moja služba je redkokdaj stresna. Strinjam se Niti niti Ne strinjam se moški 43,2 17,6 36,4 ženske 51,9 17,6 28,2 moški 56,8 16,2 24,2 ženske 48,4 19,8 30,5 moški 38,3 14,5 30,6 ženske 36,3 12,5 25,2 moški 20,5 15,6 47,1 ženske 17,5 12,8 44,1 Vir: SJM 2003/2. Opomba: 1 Vsi anketiranci, stari 21–56 let; razliko do 100% v seštevku po vrsticah predstavljajo tisti, na katere se vprašanje ne nanaša. jenih in preobremenjenih žensk še povečeval, še zlasti, če moški ne bodo prevzeli več skrbi za domača opravila. Glede na veliko obremenitev žensk v gospodinjstvu bi torej pričakovali, da jim usklajevanje družinskega in poklicnega življenja predstavlja večji problem kot moškim. Vendar javnomnenjski rezultati to tezo potrjujejo le delno. Sklepamo, da je to posledica dajanja družbeno zaželenih in naučenih odgovorov, delno pa, kot smo omenili, posledica sprijaznjenja s pripisano vlogo ženske v družini. Anketiranci odgovarjajo, da je usklajevanje obeh sfer precej zahtevno, ker je vsaka posebej časovno zahtevna. Višje izobraženim se zdi časovno pogosto preobremenjujoča poklicna sfera, nižje izobraženim pa se zdi preobremenjujoča domača sfera. Ženske dosegajo visoke stopnje izobrazbe. Njihove želje po poklicni in osebni uveljavitvi so visoke. Če bodo družinske politike še naprej idealizirale dvostarševsko družino kot vrednoto in sprejemale neenakomerno delitev dela v njej, namesto da bi več storile za izboljšanje vsakdanjih družinskih praks (zlasti večje vključenosti moških v družinske obveznosti), ne moremo pričakovati dolgoročnih pozitivnih sprememb v smeri zviševanja rodnosti. Vse namreč kaže, da se bodo v prihodnosti ženske vse težje sprijaznile z nepravično dvojno obremenjenostjo. Tudi za državo ne bi bilo smiselno vložka za izobraževanje teh žensk izgubiti s tem, da bi jih za skoraj petnajst let potisnili s trga dela v materinsko in gospodinjsko vlogo ter ovirali njihov karierni razvoj na račun prekomerne obremenjenosti v domači sferi. 2.5 Družinsko življenje in staranje Spreminjanje prehodov iz odraslosti v starost in podaljševanje starosti je vse izrazitejše. Tretje življenjsko obdobje (ki se prične s starostjo 65 let) se vedno bolj spreminja iz pasivnega v aktivno življenjsko obdobje, hkrati se povečuje skupina oseb v četrtem življenjskem obdobju, to so stari stari (v starosti 80 let in več), pri katerih pa so potrebe po negi in pomoči močno povečane. V kontekstu družinskega življenja ima staranje prebivalstva vsaj dve pomembni implikaciji. Prva je (socialno-politično aktualno) vprašanje skrbi za stare, ki se osredinja predvsem okoli razmerja med državo in družino ter delitve odgovornosti za skrb za stare med njima. Neformalna družinska oziroma sorodstvena skrb in nega starih ljudi je namreč pomemben segment družinskega življenja, kjer pa izstopa vprašanje spolne delitve dela. Skrb za stare je namreč še vedno pripisana ženskam in ostaja njihova ‘tipična’ naloga in odgovornost znotraj družinske oz. sorodniške mreže, kar potrjujejo tudi javnomnenjski podatki (gl. str. 46 in 101) in raziskave (gl. npr. Ule in Kuhar, 2003; Novak in dr., 2004). Temu namenjamo več prostora Tabela 48: Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, po spolu, Slovenija, 2003 1 (v %) Iz službe sem prišel/-la domov preutrujen/-a, da bi lahko opravil/-la vsa potrebna gospodinjska dela. Težko sem izpolnil/-la svoje družinske obveznosti, ker sem preveč časa porabil/-la za službo. Zaradi dela v gospodinjstvu sem v službo prišel/-la preutrujen/-a, da bi lahko dobro opravljal/-la svoje delo. V službi sem se težko zbral/-la zaradi druž. obveznosti. Nekajkrat na teden Nekajkrat na mesec Enkrat ali dvakrat Nikoli moški 14,2 24,4 17,9 23,0 ženske 19,5 22,8 17,3 13,1 moški 9,1 17,9 21,4 28,5 ženske 8,6 20,1 17,5 25,6 moški 1,1 2,0 10,0 67,8 ženske 1,4 4,7 12,8 53,5 moški 1,1 3,7 12,5 60,8 ženske 0,8 6,4 13,4 51,0 Vir: SJM 2003/2. Opomba: 1 Vsi anketiranci, stari 21–56 let; razliko do 100% v seštevku po vrsticah predstavljajo tisti, na katere se vprašanje ne nanaša. Vprašanje se je glasilo: ‘Kako pogosto se vam je v preteklih treh mesecih zgodilo kaj od navedenega?’
Slovenija - dolgoživa družba 85 v poglavju o socialni vključenosti starih (gl. str. 99). Druga implikacija se nanaša na dejstvo, da stari (predvsem tisti v tretjem življenjskem obdobju) v družinskem življenju igrajo pomembno vlogo tudi kot dajalci skrbi. Stari starši (predvsem babice) so pomemben člen v sistemu zagotavljanja varstva in nege predšolskih otrok. Staranje prebivalstva in družinskih članov torej pomembno vpliva na medgeneracijske odnose in povezave v družini. Veča se potreba po vzajemni pomoči in sodelovanju, s tem pa potreba po tesnejši komunikaciji (tudi zaradi podaljševanja obdobja ‘praznega gnezda’). Zaradi staranja prebivalstva postaja vse pomembnejša skrb otrok za svoje ostarele starše. Skrb in podpora v mreži družinskih odnosov gre najprej (pri mladih družinah) od (starih) staršev k otrokom, potem pa od otrok k ostarelim staršem. Tretje življenjsko obdobje se iz družbeno (še donedavna sprejetega kot) pasivnega obdobja spreminja v vedno bolj aktivno obdobje, v četrtem življenjskem obdobju pa je pasivizacija vedno večja in zato je tudi potreb po negi in pomoči vedno več; oboje v kontekstu družinskega življenja pomeni tesnejše medgeneracijske povezave. Naraščajoča raznovrstnost družinskih oblik (razveze, enostarševske družine, ponovno poročanje, istospolne družine) sicer vpliva na vse večjo nepredvidljivost tovrstnih stikov, vendar je očitno, da podaljševanje življenjske dobe utrjuje povezave med generacijami, kar je razvidno tudi iz podatkov o socialnih omrežjih starih (gl. str. 100).
Page 1 and 2:
sr Odgovorna socialni razgledi 2006
Page 3 and 4:
KAZALO Predgovor Povzetek 1 Uvod 7
Page 5 and 6:
Kazalo tabel Socialni razgledi 2006
Page 7 and 8:
Kazalo slik Socialni razgledi 2006
Page 9 and 10:
Socialni razgledi 2006 vii Okrajša
Page 11 and 12:
Socialni razgledi 2006 ix Kaj torej
Page 13 and 14:
Povzetek Primerjava porazdelitve sl
Page 15 and 16:
Socialni razgledi 2006 3 EU25. Tudi
Page 17 and 18:
Socialni razgledi 2006 5 Slovenija
Page 19 and 20:
Uvod Glavni namen projekta, objavlj
Page 21 and 22:
Socialni razgledi 2006 9 družbeno
Page 23 and 24:
Socialni razgledi 2006 11 področje
Page 25:
I. Kako živimo
Page 28 and 29:
16 Socialni razgledi 2006 izdatki z
Page 30 and 31:
18 Socialni razgledi 2006 Razlike v
Page 32 and 33:
20 Socialni razgledi 2006 Tabela 6:
Page 34 and 35:
22 Socialni razgledi 2006 Tabela 7b
Page 36 and 37:
24 Socialni razgledi 2006 Tabela 8:
Page 38 and 39:
26 Socialni razgledi 2006 Tabela 10
Page 40 and 41:
28 Socialni razgledi 2006 vrednosti
Page 42 and 43:
30 Socialni razgledi 2006 Slika 5:
Page 44 and 45:
32 Socialni razgledi 2006 skem 1,7%
Page 46 and 47: 34 Socialni razgledi 2006 Slika 6:
Page 52 and 53: 40 Socialni razgledi 2006 med novim
Page 54 and 55: 42 Socialni razgledi 2006 Kompleksn
Page 56 and 57: 44 Socialni razgledi 2006 Okvir 10:
Page 58 and 59: 46 Socialni razgledi 2006 (Novak in
Page 60 and 61: 48 Socialni razgledi 2006 2. SUBJEK
Page 62 and 63: 50 Socialni razgledi 2006 Tabela 26
Page 64 and 65: 52 Socialni razgledi 2006 Z zdravst
Page 66 and 67: 54 Socialni razgledi 2006 podatki k
Page 68 and 69: 56 Socialni razgledi 2006 2.6 Živl
Page 71 and 72: Slovenija - dolgoživa družba 59 U
Page 73 and 74: Slovenija - dolgoživa družba 61 S
Page 75 and 76: Slovenija - dolgoživa družba 63 s
Page 77 and 78: Slovenija - dolgoživa družba 65 P
Page 85 and 86: Slovenija - dolgoživa družba 73
Page 87 and 88: Slovenija - dolgoživa družba 75 O
Page 89 and 90: Slovenija - dolgoživa družba 77 T
Page 93 and 94: Slovenija - dolgoživa družba 81 T
Page 95: Slovenija - dolgoživa družba 83 P
Page 99 and 100: Slovenija - dolgoživa družba 87 i
Page 101 and 102: Slovenija - dolgoživa družba 89 a
Page 105 and 106: Slovenija - dolgoživa družba 93 V
Page 107 and 108: 5. ZDRAVJE STARIH Slovenija - dolgo
Page 111 and 112: 6. SOCIALNA VKLJUČENOST STARIH Pre
Page 125: III. STATISTIČNA PRILOGA Urednica:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
136 Socialni razgledi 2006 DEMOGRAF
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
140 Socialni razgledi 2006 TRG DELA
Page 154 and 155:
142 Socialni razgledi 2006 IZOBRAŽ
Page 156 and 157:
144 Socialni razgledi 2006 SOCIALNA
Page 158 and 159:
146 Socialni razgledi 2006 MAKROEKO
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
150 Socialni razgledi 2006 Literatu
Page 164 and 165:
152 Socialni razgledi 2006 (2005) O
Page 166 and 167:
Druge publikacije UMAR 12/2006: Ref
show all

socialni razgledi 2006 - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?