socialni razgledi 2006 - UMAR

20 Socialni razgledi 2006
Tabela 6: Kazalniki distribucije zaposlenih glede na višino bruto plače, Slovenija, 1998–2005
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
9. decil / 1. decil 3,34 3,39 3,46 3,51 3,46 3,57 3,51 3,46
mediana / 1. decil 1,68 1,70 1,70 1,72 1,71 1,72 1,69 1,66
9. decil / mediana 1,98 1,99 2,04 2,04 2,03 2,08 2,08 2,08
Ginijev količnik 0,287 0,293 0,295 0,299 0,293 0,292 0,288 0,289
povprečni bruto osebni dohodek / mediana*100 119,9 121,4 122,1 122,7 122,1 121,3 121,1 122,0
Vir: SURS; preračuni UMAR.
Okvir 3: Meritve v decilih
Meritve v decilih prikazujejo odmike med posameznimi
izbranimi točkami v porazdelitvi plač. Običajno merimo
odmike med devetim in prvim decilom ter odmike obeh
skrajnih decilov od petega decila oziroma mediane.
Bruto plača devetega decila pomeni, da deset odstotkov
zaposlenih z najvišjimi plačami prejema bruto plačo
enako devetemu decilu ali višjo. Bruto plača prvega decila
pomeni, da deset odstotkov zaposlenih z najnižjimi
plačami prejema bruto plačo prvega decila ali manjšo.
Bruto plača petega decila ali mediane pomeni, da 50%
prejemnikov plač dobiva višjo bruto plačo od mediane,
50% pa nižjo.
Razmerje med devetim in prvim decilom in mediano
zaradi točkovnega načina merjenja ne upošteva dogajanj
v spodnjih in zgornjih desetih odstotkih porazdelitve
zaposlenih po višini plač. Za nadaljnje proučevanje
sta bila zato uporabljena še dva kazalnika neenakosti:
primerjava bruto plače na zaposlenega in bruto plače
mediane ter ocena Ginijevega količnika (vrednost 0
pomeni, da ni neenakosti v porazdelitvi, 1 pa največjo
nenenakost v porazdelitvi).
Disperzija plač in dogajanje v obdobju 1998–2005 sta v
javnem in zasebnem sektorju nekoliko različna. Razlike
med obema sektorjema so v strukturi zaposlenih glede na
izobrazbo, v oblikovanju plač (ta je v javnem sektorju bolj
enotna) in v uskladitvenih mehanizmih plač. V distribuciji
plač zasebnega sektorja je zelo rigidno razmerje med bruto
plačo mediane in bruto plačo prvega decila (gl. SP: Tabela 7).
Učinki ukrepa plačne politike o uvedbi minimalne plače
in njenem dodatnem usklajevanju z rastjo bruto domačega
proizvoda so bili pozitivni, saj se razmerje med bruto plačo
mediane in prvega decila ni poslabševalo, ni pa bil dosežen
cilj enakomernejše distribucije plač. Kaže, da rast bruto plač
poslovodnega kadra povzroča odmik povprečja najvišjih
plač (izražene z devetim decilom) od bruto plače mediane.
Najvišje plače, ki se praviloma oblikujejo na osnovi individualnih
pogodb, se povečujejo hitreje kot bruto plače
mediane in prvega decila, ki se oblikujejo na osnovi kolektivnih
pogodb. Dosedanja plačna politika v javnem sektorju
je bila z vidika zmanjševanja disperzije plač le deloma
uspešna (gl. SP: Tabela 8). V letu 2002 je bila za urejanje
plač v javnem sektorju sprejeta nova zakonodaja 5 , katere
glavni cilj je odprava nesorazmerij v plačah. Do vključno
leta 2000 so se razlike v plačah (odmik med bruto plačo
devetega in prvega decila) v tem sektorju povečevale, od
leta 2001 dalje pa je prisotno zmanjševanje disperzije plač.
Slika 1: Bruto plače na zaposlenega v zasebnem sektorju v državah članicah EU25, 2002, po SKM
(EU25=100)
140
120
V % do povpreja EU25
100
80
60
40
20
0
LU UK DE NL AT DK BE FR IE IT FI SE ES CY GR PT SI CZ SK PL HU EE LT LV
Vir: (2006) Survey of Earnings Structure 2002. Eurostat.
5
Dosedanji sistem kolektivnega dogovarjanja, decentraliziran na nivo posameznega ministrstva, je bil velika ovira doseganja makroekonomskih
ciljev; tako glede splošnega gibanja bruto plače v javnem sektorju kot tudi zaradi usmeritev v distribuciji plač. Zato je bil sprejet
nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki velja od 28. junija 2002 in predvideva centralizirano kolektivno dogovarjanje. V samem
zakonu je tudi vgrajen cilj zmanjšanja disperzije plač v javnem sektorju.