socialni razgledi 2006 - UMAR

112 Socialni razgledi 2006
zelo starih pa potrojil. Za obremenjenost pokojninskega sistema
je še bolj pomemben indeks starostne odvisnosti starih;
z zmanjševanjem deleža delovno sposobnega prebivalstva
lahko pričakujemo še večje zaostrovanje v pokojninskem
sistemu (upokojujejo se tudi že ‘baby-boom’ generacije).
Modelske simulacije (Majcen in dr., 2005) namreč kažejo,
da bi se lahko v prihodnje dodaten primanjkljaj pokojninske
blagajne precej povečal (v obdobju do 2050 bi lahko
znašal 8–12% BDP, odvisno od uporabljenega scenarija).
Pokojninska reforma v Sloveniji je bila izvedena, pri čemer
pa je postopnost pri nekaterih ukrepih vezana na zelo dolgo
obdobje. Dodatni posegi v ta sistem bodo zato gotovo še
potrebni. Treba ga bo modernizirati, ga prilagoditi družbenim
spremembam in zagotavljati njegovo javnofinančno
vzdržnost. Pri tem pa bo treba posebno pozornost namenjati
tudi vprašanju socialne sprejemljivosti.
Bolj temeljito se bomo morali ukvarjati z revščino starih.
Učinki pokojninske reforme na dohodkovni in, širše, socioekonomski
položaj upokojencev se sicer pokažejo šele v
daljšem časovnem obdobju, nekatere analize pa že kažejo,
da je zaradi zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti sistema
ena od posledic slovenske pokojninske reforme tudi
sorazmerno slabšanje dohodkovnega položaja upokojencev
(Stanovnik, Kump, 2006). To občutljivo tematiko je treba
stalno in natančno spremljati, še posebej, ker revščina starih
ljudi v Sloveniji je problem. Tveganje revščine pri osebah,
starih 65 let in več, je namreč skoraj dvakrat višje kot v
povprečju celotnega prebivalstva. Tveganje je posebno
visoko pri starih ženskah, še zlasti tistih, ki živijo same.
Ker ta problem v Sloveniji doslej ni bil deležen posebne
pozornosti, bi bilo treba v okviru politike socialne varnosti
to dejstvo, vzroke zanj in možne spremembe podrobneje
proučiti in pripraviti ukrepe za njihovo izboljšanje. S tem
problemom se sooča tudi večina drugih evropskih držav,
zlasti stare članice EU. Najpogosteje uporabljan ukrep za
zmanjševanje tveganja revščine starih ljudi je zagotovitev
ustreznega dohodka z izboljšanjem sheme minimalnih
pokojninskih prejemkov, pomemben vpliv pa lahko imajo
tudi druge spremembe pokojninskih sistemov, načinov
valorizacije pokojnin, podaljšanje delovne aktivnosti in
razmere na trgu dela.
Pomembno vprašanje predstavljajo medgeneracijski prerazdelitveni
učinki ukrepov. Analize blaginje posameznih
generacij v Sloveniji (Majcen in dr., 2005) namreč kažejo
različne medgeneracijske prerazdelitvene učinke različnih
možnih strategij in ukrepov javnofinančnega sistema
financiranja z namenom doseganja dolgoročne vzdržne
gospodarske rasti in ustreznega socialnega razvoja. Najpomembnejše
ugotovitve teh analiz so, da bodo z reformo
pokojninskega sistema izgubile generacije, rojene po letu
1970.
Nenazadnje mora v luči demografskih sprememb in
gibanj Slovenija oblikovati tudi migracijsko politiko, ki
bo določala obseg migracij in uvedla ukrepe za integracijo
migrantov. Prebivalstvene perspektive si namreč ne
moremo zamisliti brez povečane mobilnosti prebivalcev.
Prehajanje iz slabše plačanih v bolje plačana območja se
dogaja tako znotraj države kot tudi med državami. Zato
vprašanje ali migracije da ali ne, ni pravilno postavljeno.
Relevantno je vprašanje, kakšne in kolikšne migracije naj
pomagajo ublažiti tiste probleme, ki jih povzroča sedanje
prebivalstveno stanje. Zmotno je namreč pričakovanje, da
lahko s priselitvami odpravimo probleme, ki jih pred družbo
postavlja njeno staranje; to je možno samo s povečevanjem
in podaljševanjem delovne aktivnosti. Migracije bodo reševale
nekatere strukturne probleme, a bodo brez pravilne
strukturiranosti in usmerjenosti ustvarjale tudi nove. Šele z
oblikovano politiko integracije in določanjem obsega migracij
bi lahko migranti in migrantke (občutno) pripomogli
k skladnejšemu razvoju Slovenije.