socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
28 Socialni <strong>razgledi</strong> <strong>2006</strong><br />
vrednosti (po stanju na dan 31. 12. 2004 je bilo vključenih<br />
70,6% prebivalstva). V to zavarovanje ni vključenih približno<br />
30% prebivalcev, delno zato, ker za to ni potrebe<br />
(vse storitve so v celoti krite iz obveznega zavarovanja<br />
(npr. otroci), delno, ker so se tako odločili in v primeru<br />
uporabe storitev le-te doplačujejo, delno pa tudi zato, ker<br />
zaradi nizkih dohodkov niso zmožni plačevati premije. V<br />
Sloveniji sta torej dve skupini oseb, ki imata v primerjavi z<br />
drugimi močno otežen dostop do zdravstvenih storitev: (1)<br />
osebe, ki ne morejo biti vključene v obvezno zavarovanje,<br />
in (2) osebe, ki niso prostovoljno dopolnilno zavarovane<br />
zaradi nezmožnosti plačila premije. Ti dve skupini imata<br />
zagotovljeno le nujno zdravstveno varstvo.<br />
Osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane, imajo<br />
pravico do proste izbire osebnega zdravnika, zobozdravnika<br />
in ginekologa na primarni ravni, v primeru potrebe<br />
po bolnišnični obravnavi pa tudi pravico do proste izbire<br />
bolnišnice oziroma specialistične ambulante. Večinoma je<br />
vsem zagotovljen enak standard; v dodatno prostovoljno<br />
zavarovanje za večji obseg pravic ali višji standard, kot ga<br />
krije obvezno zavarovanje, je namreč vključen nizek delež<br />
prebivalstva (le 2,1% po stanju 31.12.2004).<br />
V primerjavi z nekaterimi evropskimi državi ima Slovenija<br />
manjše kadrovske in druge zdravstvene zmogljivosti. Po<br />
številu zaposlenih zdravnikov na 100.000 prebivalcev se<br />
naš zaostanek za evropskim povprečjem povečuje. V Sloveniji<br />
se je v obdobju 1995–2004 število zdravnikov na<br />
prebivalca letno povečalo v povprečju za 0,9%, medtem<br />
ko se je v EU25 v letih 1995–2003 povečalo letno za 1,3%.<br />
V Sloveniji smo imeli v letu 2004 na 100.000 prebivalcev<br />
229,8 zdravnikov 14 (224,6 v letu 2003; 211,8 v letu 1995),<br />
v EU25 pa je to razmerje v letu 2003 znašalo 314,0; slabše<br />
razmerje kot Slovenija je imela med evropskimi državami<br />
le Velika Britanija (216,2) (gl. Sliko 3). Nekoliko boljše je<br />
razmerje števila zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev,<br />
ki se je v obdobju od leta 2000 do 2004 povečalo z 58,3 na<br />
59,7, vendar se Slovenija še vedno uvršča v spodnjo polovico<br />
držav EU. Število medicinskih sester in zdravstvenih<br />
tehnikov na 100.000 prebivalcev pa je bilo v letu 2004 v<br />
Sloveniji 745 (736,4 v letu 2003) 15 , po čemer Slovenija<br />
spada v zgornjo polovico držav EU (gl. Slika 3) (povprečje<br />
EU25 leta 2003 je bilo 720). V večini držav EU in v<br />
ZDA imajo medicinske sestre praviloma višjo ali visoko<br />
izobrazbo, v Sloveniji pa ima tako stopnjo izobrazbe le<br />
četrtina medicinskih sester.<br />
Kadrovske zmogljivosti na primarni ravni se med regijami<br />
zelo razlikujejo. Analize podatkov (IVZ RS) kažejo<br />
pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni v nekaterih<br />
delih države, še izrazitejše je pomanjkanje specialistov<br />
pediatrov in zobozdravnikov (gl. Sliko 4). V primerjavi<br />
s povprečjem Slovenije je bila najboljša preskrbljenost z<br />
zdravniki v Savinjski regiji (1359 prebivalcev v starosti<br />
20 in več let na zdravnika), slabša pa v Pomurski, Podravski<br />
in Koroški regiji na vzhodu države, v Zasavski in<br />
Osrednjeslovenski regiji ter v Gorenjski regiji. Razmerje<br />
prebivalcev in zdravstvenih tehnikov in medicinskih<br />
sester je bilo slabše od slovenskega povprečja v petih<br />
regijah (Obalno-Kraški, Notranjsko-Kraški, Gorenjski,<br />
Slika 3: Število zaposlenih zdravnikov in medicinskih sester na 100.000 prebivalcev, Slovenija, 2003<br />
Število/100.000 prebivalcev<br />
1600<br />
1400<br />
1200<br />
1000<br />
800<br />
600<br />
400<br />
200<br />
0<br />
Grija<br />
Italija<br />
Litva<br />
Belgija<br />
eška<br />
Francija<br />
Avstrija<br />
Nemija<br />
Švedska<br />
Španija<br />
zdravniki<br />
medicinske sestre<br />
Slovaška<br />
Madžarska<br />
Estonija<br />
EU25<br />
Viri: Eurostat Queen Tree (2005), WHO podatkovna baza; za Finsko, Nizozemsko, Italijo, Malto, Irsko in Francijo je vir podatkov Health at a<br />
Glance - OECD Indicators (2005). Opombe: za Irsko in Nizozemsko so podatki za zdravnike z licenco in ne za dejansko zaposlene; povprečje<br />
EU25 za medicinske sestre je zaradi pomanjkanja podatkov ocena WHO za evropsko regijo; za Slovenijo so v podatku o številu medicinskih<br />
sester zajete medicinske sestre z višjo in visoko izobrazbo in zdravstveni tehniki, vključno z babicami.<br />
Malta<br />
Nizozemska<br />
Danska<br />
Latvija<br />
Portugalska<br />
Ciper<br />
Irska<br />
Finska<br />
Luksemburg<br />
Poljska<br />
ZDA<br />
Slovenija<br />
Velika Britanija<br />
14<br />
Po podatkih IVZ je bilo v letu 2004 v Sloveniji 4.589 zaposlenih zdravnikov (skupaj s specializanti, sekundariji in pripravniki; v letu<br />
2003 4.485). Po oceni IVZ je ob koncu leta 2003, ob upoštevanju demografskih značilnosti zdravnikov, delovnih obremenitev ter možnosti<br />
racionalizacije dela in sprememb delovnih procesov, v Sloveniji primanjkovalo 300 do 500 zdravnikov (Zdravje v Sloveniji 2003,<br />
2005).<br />
15<br />
V letu 2003 (SURS, 2005) je bilo v Sloveniji 3.394 medicinskih sester z višjo ali visoko izobrazbo in 11.311 zdravstvenih tehnikov (vštete<br />
so tudi babice), skupaj 14.705 (leta 2002: 14.281), v letu 2004 pa skupaj 14.888 (IVZ).
Change language