socialni razgledi 2006 - UMAR

50 Socialni razgledi 2006
Tabela 26: Zadovoljstvo z družinskim življenjem, po spolu, Slovenija, 2003 (v %)
Zadovoljen
(popolnoma, zelo, dokaj)
Niti-niti
Nezadovoljen
(popolnoma, zelo, dokaj)
N % N % N %
Moški, 21–56 let 317 90,3 15 4,3 8 2,3
Ženske, 21–56 let 326 90,5 25 6,9 8 2,3
Skupaj, 21–56 let 643 90,5 40 5,6 16 2,2
Vir: SJM 2003/2.
Tabela 27: Zadovoljstvo z zaposlitvijo v celoti, po spolu, Slovenija, 2003 (v %)
Zadovoljen
(popolnoma, zelo,
dokaj)
Niti-niti
Nezadovoljen
(popolnoma, zelo,
dokaj)
Se ne nanaša
N % N % N % N %
Moški, 21–56 let 231 65,9 37 10,6 28 8,0 50 14,3
Ženske, 21–56 let 211 58,6 39 10,8 20 5,6 90 25,0
Skupaj, 21–56 let 442 62,3 76 10,7 48 6,7 140 19,7
Vir: SJM 2003/2.
kažejo, da na izraženo zadovoljstvo (vedno bolj) pomembno
vplivajo tudi zaposlitev, kakovost in varnost le-te in delovna
avtonomija (European Foundation for the Improvement of
Living and Working Conditions, 2004a in 2004b).
Slovenija se po ocenah zadovoljstva (6,6) nahaja v spodnji
tretjini v ESS vključenih držav (skupaj s tremi drugimi
novimi članicami EU ter južnomediteranskimi državami).
Povprečja v teh državah so nižja od povprečij skandinavskih
in zahodnoevropskih držav ter Švice (gl. Slika 12).
Podatki za obdobje 1994–2005 v Sloveniji sprva kažejo
trend upadanja, nato pa postopnega naraščanja občutkov
zadovoljstva. Če opazujemo le obdobje 1998–2002, ugotovimo,
da so za leto 1998 značilni najslabši rezultati v
celotnem obdobju 1994–2005, kasneje se zadovoljstvo
veča. Vrednosti padajo v drugi polovici devetdesetih let,
za katero je še značilen tranzicijski val odpuščanja delavcev,
množičnega upokojevanja in povečane prisotnosti
ekonomsko-socialnih tveganj in stresov. Deleži kategorije
‘srečnih’ tako v obdobju 1996–1998 nihajo med 45% in
49%, z letom 1999 pa se prične trend obračati navzgor, kar
v grobem ustreza dogajanju na gospodarskem in socialnem
področju.
Leta 2005 je bila v Sloveniji povprečna ocena zadovoljstva
z življenjem (na lestvici 0–10) oseb z dohodkom
gospodinjstva do 500 evrov 6,15; oseb z dohodkom gospodinjstva
nad 2000 evrov pa 7,72. Razlike se glede na
dohodek ohranijo pri vseh starostnih skupinah, precejšnja
pa je zlasti pri osebah, starejših od 60 let: tisti z dohodki
gospodinjstva pod 500 evrov ocenjujejo življenje z oceno
5,95, tisti s povprečnimi dohodki gospodinjstva nad 2000
evrov pa s 7,71.
Slovenci in Slovenke (v starosti 21–56 let) so z družinskim
življenjem večinoma zadovoljni, z zaposlitvijo pa bistveno
manj. 90% anketirancev v starosti 21–56 let je z družinskim
življenjem ‘dokaj, zelo ali popolnoma’ zadovoljnih; nezadovoljnih
jih je le 2% (gl. Tabelo 26). Razlik med spoloma
skoraj ni, prav tako ni statistično pomembnih razlik glede
na višino izobrazbe. Zadovoljstvo oseb v starosti 21–56 let
z zaposlitvijo je znatno nižje. ‘Dokaj, zelo ali popolnoma’
je zadovoljna le dobra šestina respondentov (gl. Tabelo 27).
Med spoloma so razlike glede ne/zadovoljstva z zaposlitvijo
majhne, velike pa so glede na doseženo izobrazbo;
z višanjem izobrazbe zadovoljstvo z zaposlitvijo namreč
močno narašča.
Delo kot vrednota je (še vedno) izredno visoko. Slovenci
delo na lestvici pomembnosti (0–10) ocenjujejo z oceno 8,3,
kar je druga najvišja ocena med v raziskavo vključenimi
državami (gl. Sliko 13). Prav tako visoko pa Slovenci cenijo
tudi prosti čas, katerega pomembnost ocenjujejo z oceno
8.18 (gl. Sliko 14).
Slika 12: Ocena zadovoljstva z življenjem 1 , izbrane
države, 2002, povprečna vrednost, lestvica
(‘0’ zelo nezadovoljen, ‘10’ zelo zadovoljen)
CH
DK
SE
FI
NO
NL
AT
IE
BE
ES
GB
DE
IT
IL
CZ
SI
GR
FR
PT
HU
PL
5 6 7 8 9 10
Vir: ESS, 2002. Opomba: 1 Vprašanje se je glasilo: ‘V celoti gledano,
kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem?’