socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
15
1. ŽIVLJENJSKI POGOJI – STANJE IN TRENDI
Kako živimo, je odvisno od mnogo različnih dejavnikov.
Ob uveljavljenih ozkih ekonomskih so tu še tisti, ki ne
temeljijo na tržnih merilih in učinkih. Človek namreč ne
reagira zgolj na strogo ekonomske ali materialne spodbude,
niti pri izbirah ni omejen le z dohodkom (PČR, 2002/03).
Vendar življenjski pogoji, ki jih pomembno opredeljujejo
in določajo dohodek, zaposlitev, stanovanje, dostopnost
storitev, omrežja socialne opore itd., neposredno vplivajo
na življenje ljudi in določajo kakovost njihovega življenja.
V prvem poglavju zato prikazujemo življenjske pogoje
slovenskega prebivalstva in spremembe teh pogojev v
časovnem obdobju večinoma po letu 1995. V tem delu
obravnavamo življenjske pogoje slovenskega prebivalstva
kot celote, nekatere trende in spremembe v življenjskih
pogojih pa predstavljamo po dohodkovnih razredih. Analiza
položaja in socioekonomske stratifikacije prebivalcev
Slovenije in njihovih gospodinjstev je opravljena na podlagi
podatkov ankete o porabi v gospodinjstvih (APG).
Okvir 1: Ključni pojmi in metodologija
ankete o porabi v gospodinjstvih (APG)
Anketo o porabi v gospodinjstvih v Sloveniji izvaja
Statistični urad RS (SURS).
Stratifikacija vzorca je izdelana glede na 12 statističnih
regij in 6 tipov naselij. V večjih naseljih (z več kot
10.000 prebivalci) je uporabljeno enostavno vzorčenje,
v manjših pa vzorčenje v skupinah po 4 osebe, ki določajo
gospodinjstvo.
Metoda: Uporabljena je metoda osebnega intervjuja
na osnovi vprašalnika in dnevnikov; vanje so člani gospodinjstva
14 dni sami zapisovali podatke o dnevnih
izdatkih in količinah kupljenega blaga. Gospodinjstva
so enakomerno porazdeljena čez vse leto, vsako gospodinjstvo
je sodelovalo v anketi 14 dni.
Gospodinjstva kot enote opazovanja so skupnosti oseb,
ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo svoje prejemke
za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrano in
drugo), ali samske osebe, ki živijo same ter porabljajo
sredstva in se hranijo samostojno.
Nosilec gospodinjstva je referenčna oseba z najvišjim
dohodkom v gospodinjstvu
Vir: SURS, Anketa o porabi v gospodinjstvih.
1.1 Značilnosti slovenskih
gospodinjstev
V Sloveniji je zaznati trend manjšanja gospodinjstev.
Leta 2002 je največ prebivalcev (32,9%) živelo v štiričlanskih
gospodinjstvih, sledila so jim tričlanska (22,0%) in
dvočlanska (16,6%). Čeprav v deležu štiri in tričlanskih
gospodinjstev v obdobju 1998–2002 ni bilo večjih sprememb,
je na splošno možno zaznati trend manjšanja gospodinjstev.
Povečal se je delež oseb, ki živijo v enočlanskih
in dvočlanskih gospodinjstvih, zmanjšal pa se je delež
tistih, ki živijo v 6- in veččlanskih gospodinjstvih (gl. SP:
Tabeli 1a in 1b).
Gospodinjstva se starajo. Vse manj je gospodinjstev, katerih
nosilci so stari manj kot 40 let, veča pa se delež gospodinjstev,
katerih nosilec je star 70 let in več (gl. SP: Tabeli
2a in 2b). Leta 1998 je bil največji delež gospodinjstev z
nosilcem v starosti 30–39 let (29,7%), leta 2002 pa je bil
največji delež z nosilcem v starosti 40–49 let (28,2%).
Največ prebivalcev (približno tretjina) živi v gospodinjstvih,
katerih nosilec ima srednješolsko izobrazbo. V
obdobju 1998–2002 se je zmanjšal delež oseb, ki živijo
v gospodinjstvih, katerih nosilci imajo osnovnošolsko
izobrazbo ali manj, povečal pa se je delež oseb, ki živijo
v gospodinjstvih, katerih nosilci imajo doseženo najmanj
višjo izobrazbo; to velja tako za gospodinjstva z moškim
kot ženskim nosilcem (gl. SP: Tabeli 4a in 4b). Na splošno
velja, da živi več oseb v gospodinjstvih z bolj izobraženim
nosilcem, kadar so nosilke gospodinjstva ženske.
Približno dve tretjini oseb živi v gospodinjstvih, katerih
nosilec je zaposlen (68,4%), 21,6% pa jih živi v gospodinjstvih
z upokojenim nosilcem (gl. SP: Tabeli 5a in 5b). Delež
oseb v gospodinjstvih z brezposelnim nosilcem je 2,4%.
Delež oseb v gospodinjstvih z zaposlenim in brezposelnim
nosilcem se je v obdobju 1998–2002 nekoliko zmanjšal,
delež v gospodinjstvih s samozaposlenim, upokojenim ali
nosilcem, ki opravlja priložnostno delo, pa v istem obdobju
nekoliko povečal.
V celotni strukturi virov dohodka je v obdobju 1998–2002
prišlo le do manjših sprememb. Po podatkih APG se je
tekoči denarni razpoložljivi dohodek na osebo v obdobju
1998–2002 realno povečal za 14,7% (nominalno za 49,6%).
Delež dohodkov iz delovnega razmerja je ostal približno
enak, delež socialnih prejemkov se je nekoliko zmanjšal
zaradi manjšega števila prejemnikov nadomestil za brezposelne,
delež družinskih prejemkov pa se je nekoliko povečal
zaradi višjih otroških dodatkov (za opredelitve prejemkov
gl. Okvir 2). Izmed vseh socialnih in družinskih prejemkov
v letu 2002 je največji delež oseb prejemal otroški dodatek,
približno 12%. Sledile so štipendije in nadomestilo za
brezposelne, ki jih je prejemalo 2–3% oseb.
Spremenjena struktura izdatkov (ter povečanje realne
vrednosti dohodkov) kaže izboljšanje dohodkovnega
položaja slovenskih gospodinjstev in spremembe načina
življenja. Delež izdatkov za hrano je eden prvih kazalnikov,
ki so se uporabljali za oceno dohodkovnega položaja osebe/
gospodinjstva, oziroma revščine. Ta delež se je v obdobju
1998–2002 znižal za več kot 2 o. t., zmanjšali pa so se tudi