socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
8 Socialni <strong>razgledi</strong> <strong>2006</strong><br />
Konceptualna izhodišča<br />
Dinamika in kompleksnost ekonomskih in <strong>socialni</strong>h sprememb sodobnih družb povečujeta družbeno<br />
negotovost in individualna tveganja. Življenjski poteki so vedno manj predvidljivi in stabilni. Družba<br />
iz vertikalno strukturirane (tj. iz razredne družbe s skupinami na vrhu socialne strukture in skupinami<br />
na dnu te strukture) prehaja v vedno bolj horizontalno. Pomembneje kot to, ali so posamezniki oziroma<br />
skupine zgoraj ali spodaj, je, ali so v centru – ali so torej centralne, v družbeno dogajanje vključene<br />
družbene skupine, ali pa na periferiji in zato marginalne oziroma iz družbenega dogajanja izključene<br />
družbene skupine. Ne spreminjajo se torej le opredelitve in kazalniki blaginje, pač pa tudi sam družbeni<br />
kontekst proučevanja blaginje.<br />
Blaginjski koncepti izgubljajo specifičnost in jasnost; razmejitve med posameznimi koncepti so vedno<br />
manj jasne. Kot posledica pojmovnih neskladij so vedno bolj izražene težave z operacionalizacijo, in<br />
s tem tudi z omejenostjo interpretacij. Renesansa klasičnih socioloških konceptov, ki so usmerjali tudi<br />
pripravo Socialnih razgledov, povzroča številne pojmovne šume in odpira številne lingvistične zadrege.<br />
Družboslovje ponuja več možnih pristopov k izražanju in empiričnemu merjenju/spremljanju blaginje.<br />
Kot pravi Parsons (1995, v Mandič, 2005: 112), mora biti ″problem definiran, strukturiran, umeščen<br />
znotraj določenih meja in poimenovan″. Koncepti so kot pomemben okvir proizvajanja znanja in<br />
podatkov v funkciji ‘družbene diagnoze’ (Bauman, 2001 v Mandič, 2005) in kot taki pomembna opora<br />
upravljanju družbenih procesov. Znanost in javne politike se vedno izraziteje zlivajo; vedno bolj je jasna<br />
moč politike, da družbene pojave imenuje in razlaga na svoj način. Javne politike namreč razvijajo<br />
njim lastno ‘blaginjsko retoriko’, v kateri pa je pomembno ne le tisto, kar je izgovorjeno, ampak tudi<br />
tisto, ″kar je zamolčano in kar obkroža tišino″ (Culpit, v Mandič, 2005: 127).<br />
Koncepti so kot terminološko orodje analize družbenih<br />
pojavov in klasifikacije predmetov opazovanja odvisni<br />
predvsem od pripoznave in artikulacije družbenih problemov<br />
v prostoru in času, v konkretnem družbenem kontekstu<br />
torej. Zaradi intenzivnih družbenih sprememb je v političnem<br />
jeziku v zadnjih dveh desetletjih močno narasla raba<br />
kompleksnih, pogosto prekrivajočih se konceptov, med<br />
katerimi so za Socialne razglede ključni koncepti družbene<br />
kohezije, socialne izključenosti/vključenosti, socialnega<br />
kapitala, <strong>socialni</strong>h omrežij itd. Pri poimenovanju razvojno<br />
relevantnih problemov je bila politiki namreč na voljo<br />
vrsta klasičnih družboslovnih pojmov oziroma konceptov,<br />
ki pa se, zaradi izločenosti iz njihovega ‘izvornega okolja<br />
družbenih ved’ (Novak, 2001), večkrat uporabljajo precej<br />
samovoljno. Mandič (2005) tako na primeru blaginje ugotavlja<br />
večplastnost in prepletenost procesov oblikovanja<br />
konceptov; znanstvenemu in političnemu toku 1 artikuliranja<br />
konceptov blaginje in družbenih vprašanj se pridruži še<br />
upravno-statistični 2 tok oblikovanja konceptov; ti se med<br />
seboj vedno bolj mešajo in prepletajo.<br />
Ker v Socialnih <strong>razgledi</strong>h portretiramo slovensko družbo,<br />
klimo in življenjske pogoje v njej, smo se pri pripravi prvih<br />
Socialnih razgledov soočili z dilemo, kako povezati obstoječe,<br />
‘razpoložljive’ koncepte s specifično operacionalizacijo<br />
posameznih vključenih in predstavljenih pojmov; ti se<br />
namreč v veliki meri ne le prepletajo, ampak celo prekrivajo.<br />
V skladu s pragmatičnim ciljem projekta prispevati k<br />
oblikovanju politik smo se odločili za enega od blaginjskih<br />
konceptov – družbeno kohezijo (za razpravo gl. Mandič,<br />
2005 in Filipović, 2005).<br />
Zavedamo se, da se izraz družbena kohezija uporablja<br />
na različne načine in ni naš namen posegati v konceptualni<br />
diskurz. Zaradi jasnosti v nadaljevanju publikacije<br />
predstavljenih izsledkov in da bi se izognili pretiranemu<br />
poenostavljanju, pa na tem mestu prikazujemo koncept<br />
družbene kohezije, kot smo ga operacionalizirali za potrebe<br />
Socialnih razgledov.<br />
Koncept družbene kohezije je eden temeljnih konceptov<br />
sociologije, ki se je v zadnjih dvajsetih letih uveljavil kot<br />
pomemben v diskurzu evropske in nacionalnih politik.<br />
Vendar pa so med klasičnim (sociološkim) pojmovanjem<br />
kohezije in ‘novim’ opredeljevanjem v sodobnem političnem<br />
diskurzu precejšnje razlike. Durkheim npr. pojmuje<br />
1<br />
Blaginja se v prvem kaže kot predmet znanosti, v drugem pa kot tisto, kar dobi zadostno podporo zadevnih akterjev, da se uvrsti na dnevni<br />
red politik (Mandič, 2005: 126).<br />
2<br />
Statistični tok oblikovanja konceptov ima v evropskem prostoru javnih politik pomemben vpliv; predstavljajo ga namreč velike, centralno<br />
vodene standardizirane podatkovne zbirke z obsežnim naborom upravnih in drugih statističnih kazalnikov, ki so uporabni tudi za<br />
spremljanje – in s tem opredeljevanje – družbene blaginje.
Change language