socialni razgledi 2006 - UMAR

22 Socialni razgledi 2006
Tabela 7b: Struktura bruto dohodka zaposlenih, ki imajo dohodek, ki presega osem povprečnih plač,
Slovenija, 1994 in 2002 (v %)
1994 2002
Plača, nadomestilo plače in povračilo stroškov 89,33 80,59
Stimulacije oziroma bonitete 1,20 2,33
Regres 2,53 1,16
Odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in enkratne varnostne
pomoči ter drugi prejemki iz delovnega razmerja
0,91 7,72
Plače in pokojnine iz tujine 1,76 0,00
Prejemki, doseženi z opravljanjem storitev in poslov po pogodbah
in na drugih podlagah
1,03 2,49
Dobiček iz kapitala 0,48 0,93
Dohodki iz premoženja 1,81 3,76
Dohodki iz premoženjskih pravic 0,92 0,90
Drugo 1 0,03 0,12
Skupaj 100,00 100,00
Vir: Dohodninska datoteka, obdelava SURS; preračuni Stanovnik in Verbič. Opomba: 1 Kategorija ‘drugo’ zajema pokojnine in nadomestila,
izplačana pri ZPIZ-u, prejemke učencev in študentov, prejete preko študentskih organizacij, katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč,
zmanjšan za oprostitve, olajšave in pristojbine ter dohodke iz dejavnosti.
Za razliko od teh dveh skupin pa število prejemnikov
najvišjih dohodkov solidno trendno narašča tudi po letu
1998 (gl. Tabelo 7b). V letu 1995 je bilo prejemnikov v tej
skupini 213, v letu 1998 382, v letu 2002 pa 464 - njihovo
število, ki je sicer nizko, se je več kot podvojilo. Pri ugotavljanju
vzrokov za porast števila prejemnikov visokih
dohodkov (nad tremi povprečnimi plačami) ne smemo
spregledati dejstva, da je nova dohodninska zakonodaja
stopila v veljavo v letu 1994, tako da je porast lahko posledica
‘nevtralizacije’ dohodninske zakonodaje, ki je precej
povečala davčno progresijo. Glede razlag porasta števila
oseb z najvišjimi dohodki lahko postavimo domnevo, da se
je z zaključevanjem procesa privatizacije tudi nagrajevanje
članov uprav precej spremenilo.
Podatki kažejo spremembe v strukturi dohodkov prejemnikov
najvišjih dohodkov med letoma 1994 in 2002
(gl. Tabela 7b). Odpravnine, nagrade in drugi prejemki iz
delovnega razmerja zaposlenih z najvišjimi dohodki so v
letu 2002 predstavljali kar 7,7% celotnega dohodka za to
skupino zaposlenih, in komaj 0,9% v letu 1994. Tudi deleži
nekaterih drugih virov dohodka bistveno presegajo tovrstne
deleže pri vseh zaposlenih. Stimulacije in bonitete so
leta 2002 predstavljale v povprečju le 0,3% dohodka vseh
zaposlenih, stimulacije in bonitete za skupino z najvišjimi
dohodki pa so predstavljale 2,3% vsega dohodka (in le 1,2%
v letu 1994). Podobno visoki deleži so tudi pri kapitalskem
dobičku in dohodkih iz premoženja. Dohodek iz premoženja
je leta 2002 tako v povprečju predstavljal 1% dohodka vseh
zaposlenih, v skupini zaposlenih z najvišjimi dohodki pa
3,8% (in le 1,8% v letu 1994).
1.3.2 Gibanje denarnih prejemkov iz
javnih virov
Denarni prejemki iz javnih virov (tj. iz proračunov in socialnih
zavarovanj) so drugi najpomembnejši vir tekočih
dohodkov prebivalstva. Med njimi pripada največji delež
pokojninam in nadomestilom plač, torej prejemkom, ki
zagotavljajo socialno varnost v primeru izpada dohodka
iz dela v času starosti, bolezni, invalidnosti, starševstva in
brezposelnosti. V letu 2005 je v slovenski zakonodaji obstajalo
sedemdeset različnih denarnih prejemkov, ki so bili
opredeljeni kot zakonska pravica. V obdobju 1992–2005
je bilo na novo vpeljanih trinajst denarnih prejemkov,
devetnajst jih je bilo preimenovanih, sedem pa ukinjenih.
Finančna analiza podatkov, opravljena na osnovi podatkov
iz Zbirke denarnih prejemkov UMAR (v nadaljevanju
ZDPU; gl. Okvir 5), kaže, da se je v letu 1993 prebivalstvu
izplačalo skupaj 1.740.741 denarnih prejemkov (od
tega je bilo 441.311 enkratnih prejemkov), v letu 2004 pa
skupaj 2.173.386 denarnih prejemkov (od tega 562.630
enkratnih).
V obdobju 1993–2004 se je število denarnih prejemkov
povečalo za 25%, kar pomeni, da se je njihovo število povečevalo
po stopnji 2,1% letno. Pomemben vpliv na rast
števila prejemkov so imele sistemske spremembe v zakonodaji,
ki določa upravičenost do posameznih prejemkov.
Poleg tega so na število prejemkov pomembno vplivali
tudi drugi dejavniki, zlasti demografske spremembe in z
njimi povezane spremembe števila otrok in starejših ter
spremembe na trgu dela.
Za denarne prejemke je bilo leta 2004 izplačanih 1.067,8
milijard SIT (17,1% BDP). Sredstva za te namene so v
obdobju 1993–2004 realno rasla po stopnji 4,0% povprečno
letno, kar je nekoliko počasneje od celotnih javnofinančnih
odhodkov (4,5%). Naraščala je tudi realna vrednost denarnih
prejemkov, čeprav zelo različno po posameznih
prejemkih. Tudi v odnosu do povprečne plače se je višina
prejemkov gibala različno: najbolj so narasli prejemki
revnih in staršev, najbolj pa so se znižali prejemki upokojenih,
invalidov in brezposelnih.