socialni razgledi 2006 - UMAR

6. SOCIALNA VKLJUČENOST STARIH
Prebivalstvo se stara 81 skoraj po vsem svetu; mlado ostaja
v Afriki, Indiji in nekaterih drugih azijskih državah. Zlasti
Evropa se sooča z demografskimi spremembami, ki so po
svojem obsegu in teži brez primere v dosedanji zgodovini;
stopnja rodnosti v državah Evropske unije je npr. nižja
od meje, potrebne za obnovo prebivalstva, razmerje med
mlado, srednjo in staro generacijo je porušeno, prebivalstvo
Evrope se stara.
Demografska struktura prebivalstva držav Evropske
unije se bo v naslednjih desetletjih bistveno spremenila.
V desetletjih po drugi svetovni vojni se je v Evropi rodilo
dvakrat več otrok kot danes, življenjska doba se daljša.
Skupno prebivalstvo držav članic EU25 se bo nekoliko
zmanjšalo, dramatično zmanjšanje pa je pričakovano v
obsegu delovno sposobnega prebivalstva v starosti 15–64
let (po projekcijah do leta 2050 16-odstotno zmanjšanje,
kar predstavlja 48 milijonov prebivalcev). Nasprotno
bo število prebivalcev, starih 65 let in več (65+), močno
poraslo (po projekcijah do leta 2050 za 58 milijonov ali
77%); prebivalci 65+ bodo tako predstavljali več kot 30%
celotnega evropskega prebivalstva. Najizraziteje narašča
število ljudi v pozni starosti, starih 80 let in več (80+), ki
praviloma potrebujejo veliko oskrbe in zdravstvene nege;
njihov delež v celotnem prebivalstvu je leta 1950 znašal
1,2%, v letu 2000 3,4%, v letu 2050 pa naj bi po projekcijah
znašal že 11,8% celotnega prebivalstva.
Tudi v Sloveniji lahko v prihodnjih desetletjih pričakujemo
velike spremembe v obsegu in strukturi prebivalstva. Slovensko
prebivalstvo se hitro stara. Posledice teh sprememb
se bodo odrazile v zmanjšanju mlade in srednje generacije
in v povečanju stare generacije (gl. Tabelo 35).
Razmerje med številom prebivalcev v starosti 65 let in več
in številom prebivalcev v starosti 15–64 let (indeks starostne
odvisnosti starih) se bo v Sloveniji do leta 2050 izrazito povečalo.
Po Eurostatovih projekcijah naj bi bilo v Sloveniji leta
2050 oseb v starosti 65 let in več skoraj dvakrat več kot leta
2005. Indeks starostne odvisnosti starih je leta 2005 znašal
21,7%, v letu 2050 naj bi znašal kar 55,6%. Povedano drugače,
v obdobju 2005–2050 lahko pričakujemo spremembo
razmerja med osebami v starosti 65 let in več in delovno
sposobnim prebivalstvom z 1:4,6 (v letu 2005) na 1:1,8 (v
letu 2050). Hitre spremembe se pričnejo zlasti po letu 2015
in bi naj bile v Sloveniji bolj intenzivne kot v povprečju držav
EU25. V teh naj bi se indeks starostne odvisnosti starih
povečal s 24,9% v letu 2005 na 52,8% v letu 2050.
Staranje odpira številna vprašanja vzdržnosti sistemov
socialne zaščite in s tem vprašanja solidarnosti in sožitja
generacij. Neustrezni sistemski odzivi lahko privedejo celo
Slovenija - dolgoživa družba
99
do konfliktov med generacijami. Vsaka brani njej lastne
interese in pravice, za katere verjame, da ji pripadajo.
6.1 Sožitje generacij -
medgeneracijsko sožitje
Posameznikovo življenje je nedeljiva celota mladosti,
srednjih let in starosti. Ljudje imamo v vsakem od teh
obdobij določene naloge, vsa tri obdobja pa tvorijo življenjsko
celoto. Družbo tako tvorijo ljudje mlade, srednje
in stare generacije, ki se med seboj dopolnjujejo. Kadar
v družbi te komplementarnosti ni (ali pa je katera od
generacij zapostavljena), predstavlja to resen družbeni in
razvojni problem.
Starost je postala družbeni tabu, obdan s predsodki in
negativnimi stereotipi. Potrošniška družba poveličuje
drznost, lepoto, hitrost, mladost, uspešnost, moč. Take
družbene razmere zavirajo pozitivno podobo starosti in
iz nje izvirajočih prednosti. Ena od posledic je občutek
osamljenosti starih oseb. Pa vendar ti tudi sami ne sprejemajo
starosti in marsikdaj ne vidijo možnosti, ki jih starost
kot tretje življenjsko obdobje ponuja.
Medgeneracijsko sožitje je porušeno. Način življenja ter
delitev dela v urbanizirani družbi zavirajo medsebojni
stik treh generacij; tako pri delu, razvedrilu, kot v drugih
delih vsakdanjega življenja. V preteklosti so bili stari
ljudje mlajšim generacijam najpomembnejši vir informacij,
znanj in veščin, v visoko informatiziranem svetu
pa pripadniki tretje generacije le s težavo sledijo hitremu
razvoju. Čeprav sta 19. in 20. stoletje obdobji izjemnega
razvoja znanj na številnih področjih, znanja s področja
osebnostnega razvoja močno zaostajajo. Medtem ko
mlajše generacije to znanje, ki so ga običajno prejemale
od starejših, potrebujejo, pa tretja generacija v doživljanju
in komuniciranju ni (več) ustrezno usposobljena
za posredovanje pozitivnih osebnih življenjskih izkušenj
in spoznanj s področja njihovega osebnega zorenja in
medčloveškega sožitja. S pridobljenimi strokovnimi in
drugimi znanji mlajšim niso zanimivi, s tem pa odpade
pomembna sestavina doživljanja smisla starosti - prenos
spoznanj in izkušenj mlajšim generacijam.
Nizko vrednotenje tretje generacije izvira iz družbenega
protislovja, ki je nastalo s tem, da je sistem organizirane
solidarnosti s pokojninskim zavarovanjem poskrbel za socialno
varnost in samostojnost starih ljudi na individualni
ravni, zanemaril pa je vključevanje velikih potencialov
tretje generacije v družbeno delitev dela; s tem je tretja
generacija postala istočasno vzdrževana in samostojna
81
Prebivalstvo je statistično staro, če ima več kot 10% prebivalcev, starih 65 in več let.