socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
17
je ta najbolj povečal v nižjem razredu (za 17,5%), najmanj
pa v višjem razredu (6,4%) (gl. Tabelo 1).
Tabela 1: Povečanje dohodka v obdobju, Slovenija,
1998–2002
Indeks povečanja dohodka na
Dohodkovni razred
osebo
Nominalni Realni
Nižji 152,4 117,5
Spodnji srednji 147,3 112,4
Zgornji srednji 150,0 115,1
Višji 141,3 106,4
Skupaj 149,6 114,7
Viri: SURS, datoteki APG 1998 in 2002; preračuni Stropnik.
Opomba: V obdobju 1998–2002 je bila inflacija 34,9% (preračun
Stropnik na podlagi indeksov cen življenjskih potrebščin; Statistični
letopis 2004).
Največ prebivalcev živi v gospodinjstvih, ki jih je po uporabljeni
metodi določitve razredov možno uvrstiti v srednji
razred. V spodnjem srednjem razredu je približno dvakrat
več oseb kot v zgornjem srednjem. Nižji in spodnji srednji
razred skupaj predstavljata približno dve tretjini vseh oseb,
zgornji srednji in višji pa približno tretjina. V obdobju
1998–2002 se je srednji razred nekoliko povečal (z 81,0%
na 83,2%) in sicer nekoliko bolj zgornji kot spodnji srednji
razred, nižji in višji razred pa sta se zmanjšala (ob tem se je
nižji razred zmanjšal bolj in med vsemi kaže največjo spremembo
v deležu). To pomeni, da so se razlike v dohodkih
zmanjšale in da so se zlasti iz nižjega in spodnjega srednjega
razreda nekateri pomaknili navzgor (gl. Tabelo 2).
V nižjem razredu so najpogosteje enočlanska gospodinjstva,
najmanj pogosto pa tri- in štiričlanska gospodinjstva;
v višjem so najpogostejša dvo- in tričlanska gospodinjstva.
Njihov delež je bil najvišji že v letu 1998, do leta 2002 pa se
je pri tričlanskih gospodinjstvih še povečal (gl. SP: Tabeli
1a in 1b). V višjem dohodkovnem razredu so močno zastopane
osebe iz gospodinjstev parov z 1 otrokom do 18 let in
staršev (enega ali obeh) z vsaj enim otrokom nad 18 let (gl.
SP: Tabeli 3a in 3b). Položaj enočlanskih gospodinjstev se
je v tem obdobju precej poslabšal, zato je v nižjem razredu
opaziti veliko povečanje deleža enočlanskih gospodinjstev.
Na to je najbolj vplivalo poslabšanje položaja gospodinjstev
oseb, starih 65 let in več. Velika gospodinjstva, 6- in
veččlanska, so svoj položaj nekoliko izboljšala, njihov delež
v nižjem razredu se je zmanjšal.
V nižjem razredu se je v obdobju 1998–2002 najbolj zvišal
delež oseb v gospodinjstvih z nosilcem, starim 70 let in
več, najbolj pa se je znižal delež oseb v gospodinjstvih z
nosilcem v starosti 30–39 let. Slednjim se je dohodkovni
položaj očitno precej izboljšal (gl. SP: Tabeli 2a in 2b). To je
namreč skupina, katere delež se je v višjem razredu najbolj
povečal in se je med vsemi najbolj očitno pomaknila navzgor.
Sicer pa je v višjem razredu najvišji (nadpovprečni)
delež gospodinjstev z nosilcem v starosti 50–59 let.
Podatki kažejo povezanost med izobrazbo nosilca in dohodkom
gospodinjstva: nižja ko je dosežena izobrazbena
raven nosilca gospodinjstva, nižji je dohodek gospodinjstva.
V nižjem dohodkovnem razredu je bilo leta 2002 kar
trikrat več oseb (14,8%) iz gospodinjstev z nosilcem z manj
kot osnovnošolsko izobrazbo, kot jih je sicer v slovenskem
povprečju (4,5%). V zgornjem srednjem in višjem dohodkovnem
razredu je bilo takšnih oseb največ pol odstotka
(gl. SP: Tabeli 4a in 4b). Tudi delež oseb v gospodinjstvih
z nosilcem z doseženo osnovnošolsko izobrazbo je bil
v nižjem dohodkovnem razredu več kot dvakrat višji od
slovenskega povprečja. Te ugotovitve veljajo ne glede na
spol nosilca gospodinjstva, toda situacija je bila slabša v
gospodinjstvih z žensko nosilko.
V obdobju 1998–2002 se je struktura oseb glede na izobrazbeno
raven nosilca gospodinjstva v nižjem dohodkovnem
razredu poslabšala. V zgornjem srednjem in višjem
razredu, kjer velika večina oseb živi v gospodinjstvih z
nosilcem z najmanj višjo izobrazbo, pa je opaziti pozitiven
premik. Izjema so le gospodinjstva z moškim nosilcem v
zgornjem srednjem razredu. V tem razredu živi največ oseb
v gospodinjstvih, katerih nosilec ima vsaj visoko izobrazbo,
čeprav so primeri, ko ima moški nosilec doseženo manj
kot osnovnošolsko ali osnovnošolsko izobrazbo. Ženske
nosilke gospodinjstev v višjem razredu imajo vsaj srednješolsko
izobrazbo.
Porazdelitev oseb v dohodkovne razrede po formalnem
statusu nosilca gospodinjstva kaže, da je bilo od vseh oseb
z zaposlenim nosilcem gospodinjstva leta 1998 v nižjem
dohodkovnem razredu 7,6% oseb, v letu 2002 pa se je delež
zmanjšal na 5,7% (gl. SP: Tabeli 5a in 5b). Tako v letu 1998
kot v letu 2002 so se osebe v gospodinjstvih, katerih nosilec
je bil brezposeln, najpogosteje uvrščale v nižji razred,
čeprav v letu 2002 v nekoliko manjšem deležu.
Tabela 2: Porazdelitev oseb in njihovega dohodka po dohodkovnih razredih, Slovenija, 1998 in 2002 (v %)
Dohodkovni razred
1998 2002
Osebe (%) Dohodek (%) Osebe (%) Dohodek (%)
Nižji 14,0 6,1 11,9 5,3
Spodnji srednji 54,1 45,1 55,0 45,2
Zgornji srednji 26,9 36,5 28,2 38,3
Višji 5,1 12,2 4,9 11,1
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0
Vir: SURS, datoteki APG 1998 in 2002; preračuni Stropnik.