socialni razgledi 2006 - UMAR

102 Socialni razgledi 2006
da se spreminja tudi družina. Vloga države je zato vse pomembnejša;
odgovornosti za oskrbo morajo biti ustrezno
porazdeljene med javno in zasebno sfero. Kljub temu je
oskrba starih v Sloveniji in drugod v Evropi slabo raziskana;
ta sicer nadvse pomembna socialnovarstvena mreža
doslej ni bila deležna niti strokovne niti družbeno-politične
pozornosti in podpore. Z vprašanjem urejanja dolgotrajne
oskrbe starih, ki zaradi različnih vzrokov nujno potrebujejo
pomoč drugega, so se države EU in Slovenija namreč začele
resneje ukvarjati šele v zadnjih letih.
Zaradi demografskih sprememb se bodo občutno povečale
potrebe po dolgotrajni oskrbi. Te potrebe sicer niso vezane
le na starost, vendar s starostjo naraščajo. Raziskava v
okviru projekta SHARE 83 kaže, da ima 20% prebivalcev v
starosti 65 let in več neko obliko invalidnosti, ki povzroči
odvisnost od pomoči drugih pri opravljanju vsakodnevnih
življenjskih opravil. Z višanjem starosti se odvisnost povečuje.
Povečevanje stopnje odvisnosti od pomoči drugih s
starostjo je precejšnje: omenjena raziskava kaže, da naj bi
bilo v državah EU v letu 2004 v starosti 65–70 let odvisnih
7,1% moških in 9,4% žensk, v starosti 80 let in več pa kar
27,7% moških in 36,3% žensk.
V Sloveniji naj bi bilo leta 2004 po ocenah potreb (izdelanih
na podlagi raziskave SHARE) dolgotrajne oskrbe
potrebnih 58.000 prebivalcev (14% moških in 22% žensk,
skupaj 19% prebivalcev v starosti 65 let in več). Če ta
ocena velja, potem lahko sklepamo, da je bil precejšen del
prebivalcev, potrebnih pomoči, v Sloveniji doslej deležen
zgolj neformalne pomoči družine, sosedov, prijateljev ali
nevladnih organizacij, ali pa pomoči kljub potrebi sploh ni
imel. Tovrstno odvisnost delno sicer blaži denarni dodatek
za pomoč in postrežbo.
Z dosedanjim razvojem dolgotrajne oskrbe je Slovenija
krepila predvsem institucionalno oskrbo in manj oskrbo
na domu. Leta 2004 je bilo v sistem dolgotrajne oskrbe
in v sistem denarnih dodatkov za pomoč in postrežbo po
razpoložljivih podatkih vključenih med 30.000 in 35.000
prebivalcev. Od teh jih je bilo okrog 14.000 vključenih
v institucionalno oskrbo, okrog 5000 v oskrbo na domu,
okrog 30.000 pa jih je prejemalo dodatek za pomoč in
postrežbo.
Domovi za starejše opravljajo institucionalno varstvo
starejših in z organizirano prehrano, varstvom ter zdravstvenim
varstvom nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije
doma ali lastne družine. V institucionalni oskrbi, ki je
organizirana v desetih območnih enotah, in sicer leta
2005 v 68 javnih in zasebnih domovih za starejše, je bilo
vključenih 13.641 oseb, razpoložljive kapacitete pa so se
v zadnjih petih letih precej povečale (gl. Tabelo 60 in SP:
Tabeli 55 in 56).
Oskrba v obliki pomoči na domu se je začela v večji meri
razvijati šele konec devetdesetih let. Vendar tudi javna
socialnovarstvena pomoč na domu ne more nadomestiti družine
in drugih oskrbovalcev iz neformalne mreže, ampak jih
lahko le podpre in delno razbremeni, da zmorejo nadaljevati
z domačo oskrbo. Poleg pomoči na domu so se začele proti
koncu devetdesetih let razvijati tudi druge neinstitucionalne
oblike pomoči, kot so dnevni centri, oskrbovana stanovanja,
pomoč na daljavo in dostava kosil na dom, ki pa še vedno
nimajo veliko uporabnikov.
Oskrba na domu se ni razvila v večji meri tudi zaradi preslabe
medsebojne povezanosti in koordinacije socialnih,
zdravstvenih in drugih služb in njihovih premajhnih
kapacitet. Zaradi tega obseg možne pomoči velikokrat ne
more zadostiti potreb po zahtevnejši in obsežnejši oskrbi.
V primerjavi s starimi v institucionalni oskrbi so tisti, ki
se odločijo za oskrbo na domu ali pa za kakšno drugo
obliko nimajo možnosti, deležni precej manjšega obsega
storitev javnih služb, čeprav so lahko njihove potrebe
povsem identične potrebam ljudi v institucionalni oskrbi
(gl. Okvir 23).
Tabela 60: Domovi za starejše, Slovenija, 2000–2005
Domovi Oskrbovanci skupaj Delež žensk
2000 49 11.905 72,3
2001 55 12.346 72,6
2002 58 13.051 72,9
2003 61 13.498 73,0
2004 1 63 13.098 74,1
2005 1 68 13.641 74,1
Vir: SURS. Opomba: 1 V letu 2004 in 2005 je SURS poleg oskrbovancev sedmih socialnovarstvenih zavodov popisal še oskrbovance osmih
enot za posebne oblike varstva odraslih, ki delujejo kot posebne enote domov za starejše oz. kot njihove dislocirane enote. Oskrbovance
teh osmih enot so do vključno leta 2003 popisovali pri domovih za starejše oz. kombiniranih socialnovarstvenih zavodih. Zaradi omenjene
spremembe pri popisu, ki je nastala leta 2004, se je število oskrbovancev v domovih za starejše v primerjavi z letom 2003 zmanjšalo.
83
Financirala jo je Evropska komisija in je bila v zadnjih nekaj letih izvajana v desetih državah EU.