socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
102 Socialni <strong>razgledi</strong> <strong>2006</strong><br />
da se spreminja tudi družina. Vloga države je zato vse pomembnejša;<br />
odgovornosti za oskrbo morajo biti ustrezno<br />
porazdeljene med javno in zasebno sfero. Kljub temu je<br />
oskrba starih v Sloveniji in drugod v Evropi slabo raziskana;<br />
ta sicer nadvse pomembna socialnovarstvena mreža<br />
doslej ni bila deležna niti strokovne niti družbeno-politične<br />
pozornosti in podpore. Z vprašanjem urejanja dolgotrajne<br />
oskrbe starih, ki zaradi različnih vzrokov nujno potrebujejo<br />
pomoč drugega, so se države EU in Slovenija namreč začele<br />
resneje ukvarjati šele v zadnjih letih.<br />
Zaradi demografskih sprememb se bodo občutno povečale<br />
potrebe po dolgotrajni oskrbi. Te potrebe sicer niso vezane<br />
le na starost, vendar s starostjo naraščajo. Raziskava v<br />
okviru projekta SHARE 83 kaže, da ima 20% prebivalcev v<br />
starosti 65 let in več neko obliko invalidnosti, ki povzroči<br />
odvisnost od pomoči drugih pri opravljanju vsakodnevnih<br />
življenjskih opravil. Z višanjem starosti se odvisnost povečuje.<br />
Povečevanje stopnje odvisnosti od pomoči drugih s<br />
starostjo je precejšnje: omenjena raziskava kaže, da naj bi<br />
bilo v državah EU v letu 2004 v starosti 65–70 let odvisnih<br />
7,1% moških in 9,4% žensk, v starosti 80 let in več pa kar<br />
27,7% moških in 36,3% žensk.<br />
V Sloveniji naj bi bilo leta 2004 po ocenah potreb (izdelanih<br />
na podlagi raziskave SHARE) dolgotrajne oskrbe<br />
potrebnih 58.000 prebivalcev (14% moških in 22% žensk,<br />
skupaj 19% prebivalcev v starosti 65 let in več). Če ta<br />
ocena velja, potem lahko sklepamo, da je bil precejšen del<br />
prebivalcev, potrebnih pomoči, v Sloveniji doslej deležen<br />
zgolj neformalne pomoči družine, sosedov, prijateljev ali<br />
nevladnih organizacij, ali pa pomoči kljub potrebi sploh ni<br />
imel. Tovrstno odvisnost delno sicer blaži denarni dodatek<br />
za pomoč in postrežbo.<br />
Z dosedanjim razvojem dolgotrajne oskrbe je Slovenija<br />
krepila predvsem institucionalno oskrbo in manj oskrbo<br />
na domu. Leta 2004 je bilo v sistem dolgotrajne oskrbe<br />
in v sistem denarnih dodatkov za pomoč in postrežbo po<br />
razpoložljivih podatkih vključenih med 30.000 in 35.000<br />
prebivalcev. Od teh jih je bilo okrog 14.000 vključenih<br />
v institucionalno oskrbo, okrog 5000 v oskrbo na domu,<br />
okrog 30.000 pa jih je prejemalo dodatek za pomoč in<br />
postrežbo.<br />
Domovi za starejše opravljajo institucionalno varstvo<br />
starejših in z organizirano prehrano, varstvom ter zdravstvenim<br />
varstvom nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije<br />
doma ali lastne družine. V institucionalni oskrbi, ki je<br />
organizirana v desetih območnih enotah, in sicer leta<br />
2005 v 68 javnih in zasebnih domovih za starejše, je bilo<br />
vključenih 13.641 oseb, razpoložljive kapacitete pa so se<br />
v zadnjih petih letih precej povečale (gl. Tabelo 60 in SP:<br />
Tabeli 55 in 56).<br />
Oskrba v obliki pomoči na domu se je začela v večji meri<br />
razvijati šele konec devetdesetih let. Vendar tudi javna<br />
socialnovarstvena pomoč na domu ne more nadomestiti družine<br />
in drugih oskrbovalcev iz neformalne mreže, ampak jih<br />
lahko le podpre in delno razbremeni, da zmorejo nadaljevati<br />
z domačo oskrbo. Poleg pomoči na domu so se začele proti<br />
koncu devetdesetih let razvijati tudi druge neinstitucionalne<br />
oblike pomoči, kot so dnevni centri, oskrbovana stanovanja,<br />
pomoč na daljavo in dostava kosil na dom, ki pa še vedno<br />
nimajo veliko uporabnikov.<br />
Oskrba na domu se ni razvila v večji meri tudi zaradi preslabe<br />
medsebojne povezanosti in koordinacije <strong>socialni</strong>h,<br />
zdravstvenih in drugih služb in njihovih premajhnih<br />
kapacitet. Zaradi tega obseg možne pomoči velikokrat ne<br />
more zadostiti potreb po zahtevnejši in obsežnejši oskrbi.<br />
V primerjavi s starimi v institucionalni oskrbi so tisti, ki<br />
se odločijo za oskrbo na domu ali pa za kakšno drugo<br />
obliko nimajo možnosti, deležni precej manjšega obsega<br />
storitev javnih služb, čeprav so lahko njihove potrebe<br />
povsem identične potrebam ljudi v institucionalni oskrbi<br />
(gl. Okvir 23).<br />
Tabela 60: Domovi za starejše, Slovenija, 2000–2005<br />
Domovi Oskrbovanci skupaj Delež žensk<br />
2000 49 11.905 72,3<br />
2001 55 12.346 72,6<br />
2002 58 13.051 72,9<br />
2003 61 13.498 73,0<br />
2004 1 63 13.098 74,1<br />
2005 1 68 13.641 74,1<br />
Vir: SURS. Opomba: 1 V letu 2004 in 2005 je SURS poleg oskrbovancev sedmih socialnovarstvenih zavodov popisal še oskrbovance osmih<br />
enot za posebne oblike varstva odraslih, ki delujejo kot posebne enote domov za starejše oz. kot njihove dislocirane enote. Oskrbovance<br />
teh osmih enot so do vključno leta 2003 popisovali pri domovih za starejše oz. kombiniranih socialnovarstvenih zavodih. Zaradi omenjene<br />
spremembe pri popisu, ki je nastala leta 2004, se je število oskrbovancev v domovih za starejše v primerjavi z letom 2003 zmanjšalo.<br />
83<br />
Financirala jo je Evropska komisija in je bila v zadnjih nekaj letih izvajana v desetih državah EU.