socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
53
Slika 17: Zaupanje nacionalnemu parlamentu,
povprečna ocena 1 , izbrane države, 2002
DK
SE
FI
CH
NO
NL
AT
HU
BE
GR IT
ES
GB
IL
DE
FR
PT
IE
SI
CZ
PL
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Slika 18: Zaupanje politikom, povprečna ocena 1 ,
izbrane države, 2002
CH
DK
NL
FI
SE
NO
BE
HU
GB
FR
IE
IT
DE
AT
GR
ES
CZ
IL
SI
PT
PL
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Vir: ESS 2002. Opomba: 1 Povprečna ocena na lestvici 0–10 (‘10’ povsem zaupam’).
Slika 19: Zaupanje policiji, povprečna ocena 1 ,
izbrane države, 2002
Slika 20: Zaupanje pravnemu sistemu, povprečna
ocena 1 , izbrane države, 2002
FI
DK
NO
CH
SE
DE
IT
IE
AT
GR
IL
GB
FR
NL
BE
ES
PT
CZ
PL
HU
SI
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Vir: ESS 2002. Opomba: 1 Povprečna ocena na lestvici 0–10 (‘10’ povsem zaupam’).
DK
FI
IL
NO
GR
CH
AT
SE
DE
IT
NL
IE
HU
GB
FR
BE
ES
SI
PT
CZ
PL
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
politične stranke, cerkev z duhovščino in državne institucije
(ne tudi v vojsko) ostaja nizko, zaupanje družini, sorodnikom
in izobraževalnemu sistemu pa visoko.
Slovenija je v skupini držav z izrazitim nezaupanjem institucijam.
Podatki ESS za leto 2002 kažejo, da prebivalci
dvajsetih evropskih držav v povprečju najmanj zaupajo
politikom (3,87; Slovenija 3,07), sledita evropski (4,74;
Slovenija 4,65) in nacionalni parlament (4,88; Slovenija
4,04). Med šestimi vključenimi institucijami – parlament,
policija, pravni sistem, politiki, Evropski parlament in OZN
– anketiranci najbolj zaupajo policiji (aritmetična sredina
6,15 na lestvici od 0 do 10). Najnižje je zaupanje vanjo v
štirih postsocialističnih državah (najmanj v Sloveniji 4,89 in
najbolj v Češki 4,98), najbolj pa ji zaupajo v skandinavskih
državah (npr. Finska 7,95). Razpon razlik med državami je
največji pri izražanju zaupanja v pravni sistem. Zaupanje
vanj je nizko predvsem v treh postsocialističnih državah
(Poljski 3,68; Češki 3,81 in Sloveniji 4,28). Med starimi
članicami EU je bilo v letu 2002 zaupanje v pravni sistem
nizko na Portugalskem (4,26), v Španiji (4,31), Belgiji
(4,39) in Franciji (4,83), visoko pa v skandinavskih deželah:
na Danskem (7,13), Finskem (6,75) in Norveškem (6,35).
2.4.2 Zaupanje drugim ljudem
Zaupanje ljudem je pričakovanje o ravnanju drugih
ljudi; je predpogoj sodelovanja v družbi in najpogosteje
uporabljeni kazalnik socialnega kapitala na makro ravni.
Stopnjo zaupanja anonimnim drugim (osebam brez jasno
prepoznane osebne identitete, s katerimi nimamo dolgotrajnejšega
stika) spremljamo z odgovori na vprašanja
o pričakovanem ravnanju drugih ljudi (ali večini lahko
zaupamo ali je treba biti pri stikih z drugimi previden; ali
večina skuša ravnati pošteno ali pa skuša druge izkoristiti
in ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali
pa večinoma gledajo le nase). Odgovori zrcalijo (konkretne
ali posredovane) izkušnje ljudi o ravnanju drugih.
V Sloveniji je zaupanje drugim ljudem nizko. Vzorci
zaupanja drugim ljudem so na splošno podobni vzorcem
zaupanja institucijam; gre namreč za del istega pojava. Po
podatkih SJM je leta 1995 drugim zaupalo 15,5% anketiranih
polnoletnih državljanov, 84,5% pa jih je menilo, da
je treba biti v odnosu do (anonimnih) ljudi previden. Delež
‘previdnih’ je ostajal skozi obdobje devetdesetih enako
visok, in sicer med 82% in 85%. V obdobju 2000–2003