56 Socialni <strong>razgledi</strong> <strong>2006</strong> 2.6 Življenjski optimizem/ /pesimizem Ko gledajo na prihodnost, so nekateri ljudje bolj črnogledi (pesimistični), drugi pa vidijo prihodnost bolj rožnato (so bolj optimistični). Ocene življenjskega optimizma ali pesimizma so zato dober izraz splošnega življenjskega ne/zadovoljstva. Slovenci in Slovenke smo zmerni optimisti; optimizem s starostjo pada. Leta 2005 sta svojo optimistično/pesimistično naravnanost 45 na lestvici 0–10 ocenila z oceno 6,62. Pri skupini v starosti do 25 let je povprečna ocena 7,13, pri skupini nad 60 let pa nekoliko nižja, in sicer 6,30. Zanimivo je, da je optimizem najnižji v starostni skupini od 45 do 60 let. Razloge bi lahko iskali v tem, da je v ‘mlajšem’ delu te skupine prisoten strah pred izgubo zaposlitve v sorazmerno najmanj ugodnem življenjskem obdobju, ‘starejši’ del pa se bliža upokojitvi v razmeroma manj ugodnih pogojih, kot je to veljalo za pretekle generacije. Optimistična perspektiva narašča z izobrazbo anketiranca. Povprečna vrednost ocene je v skupini prebivalcev z osnovno šolo 6,18, s poklicno 6,60, z gimnazijo ali višjo šolo 6,72, pri anketirancih z visoko šolo pa 7,35. Nekoliko manj izrazit je vpliv dohodka gospodinjstva (6,22 pri skupini z dohodkom pod 500 evrov, 6,89 pri skupini nad 1.900 evrov), kar bi lahko opozarjalo na večjo težo (pomanjkanja ustrezne) izobrazbe v kontekstu spreminjajočega se trga dela. Sklep Slovenci in Slovenke gledajo na prihodnost z zmernim optimizmom in v času pozitivno ocenjujejo spremembe življenjskega standarda in življenjskih pogojev. Pa vendar slednje ocenjujejo nižje in v manjšem deležu, kot bi pričakovali glede na statistično izmerjene spremembe življenjskih pogojev. Kako pojasniti ta razhajanja? V odgovoru ne znamo biti izčrpni, zagotovo pa lahko razhajanja pojasnimo tudi kot posledico neskladja med retrospektivnim ocenjevanjem in ocenami trenutnega življenjskega okolja. V subjektivnih ocenah anketirancev se ‘za nazaj’ namreč zelo težko odrazijo pozitivni premiki, saj je v njihovi perspektivi močno prisotna aktualna problematika. Ta zaradi časovne bližine vedno poslabša podobo sedanjega trenutka in ustvari neugodno izhodišče primerjav za nazaj. Preteklost je torej, glede na sedanjost, vedno videti boljša, kot je ‘takrat’ tudi dejansko bila. Kljub temu pa bi morali biti izredno negativno ocenjeni razvojni premiki pomemben kazalnik oblikovalcem politik; kažejo namreč podobo razvojnih trendov, kakršno ima slovenska javnost. To pa je z vidika oblikovanja ukrepov zagotovo pomembno družbeno dejstvo. Optimizem je rahlo bolj izrazit pri skupini zaposlenih (6,82) kot nezaposlenih (6,47). Razlog je po eni strani dejstvo, da strah pred izgubo zaposlitve pri zaposlenih podobno negativno vpliva na njihov optimizem kot izguba zaposlitve. Po drugi strani pa zaradi premajhnega števila nezaposlenih v vzorcu ni mogoče ločeno opazovati nezaposlenih, ki so zaposlitev izgubili, in tistih, ki iščejo prvo zaposlitev. Ti so praviloma mladi in bolje izobraženi, zato je njihov optimizem sorazmerno višji. 45 Kako bi opredelili sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da ste velik pesimist, 10 pa, da ste velik optimist? (SJM 2005/1)
II. Slovenija- dolgoživa družba