socialni razgledi 2006 - UMAR

18 Socialni razgledi 2006
Razlike v skupnih dohodkih so se v obdobju 1998–2002
nekoliko zmanjšale. Leta 1998 so osebe v nižjem dohodkovnem
razredu predstavljale 14,0% vseh oseb, razpolagale
pa so s 6,1% dohodka (gl. Tabelo 2). V letu 2002 se je delež
oseb v nižjem dohodkovnem razredu znižal na 11,9%, razpolagali
pa so s 5,3% dohodka. Na drugi strani je leta 1998
5,1% oseb, kolikor jih je bilo v višjem dohodkovnem razredu,
razpolagalo z 12,2% dohodka, v letu 2002 pa je 4,9%
oseb v tem razredu razpolagalo z 11,1% dohodka. Nižja sta
bila torej deleža oseb v obeh skrajnih razredih, manjši sta
bili tudi razliki med deležema oseb in dohodkov.
Struktura dohodkov se je v istem obdobju nekoliko
spremenila. Dohodek iz delovnega razmerja predstavlja
bistveno manjši delež v dohodku nižjega dohodkovnega
razreda (24,8% leta 2002) kot v povprečju (59,1%) ali
pa v dohodku višjega dohodkovnega razreda (70,7%).
Za pokojnine veljajo obratne ugotovitve. Razlike so se v
obdobju 1998–2002 povečale pri obeh virih dohodka, delež
dohodkov iz delovnega razmerja v skupnih dohodkih
nižjega razreda se je zmanjšal, delež pokojnin pa povečal
(gl. Tabelo 3 in SP: Tabelo 6). V obdobju 1998–2002 se
je povečal delež otroških dodatkov tako v celotni masi
socialnih in družinskih prejemkov (z 22,7% na 35,9%)
kot tudi v celotni masi tekočega denarnega razpoložljivega
dohodka (z 1,6% na 2,1%). To je posledica pomembnega
povečanja otroških dodatkov maja 1999 (otroški dodatki so
se v povprečju povečali za 38%). V opazovanem obdobju
je prišlo tudi do spremembe denarne socialne pomoči (zaradi
višje ravni minimalnega dohodka se je razširil krog
upravičencev), na drugi strani pa se je zmanjšal pomen
nadomestila za brezposelne (gl. Tabelo 4).
Leta 2002 je 11,9% oseb (nižji razred) ustvarilo le 2,2%
vsega dohodka iz delovnega razmerja ter prejelo 24,5%
mase nadomestila za brezposelne, 21,6% drugih socialnih
prejemkov in 16,6% otroških dodatkov. Na drugi strani
je 4,9% oseb (višji dohodkovni razred) ustvarilo 13,3%
dohodka iz delovnega razmerja, 24,6% dohodka na
podlagi pogodb in neposrednih plačil, 11,8% dohodka iz
samozaposlitve, 15,6% drugih družinskih prejemkov (predvsem
zaradi razmeroma visokih denarnih nadomestil za
čas starševskega dopusta, saj so ta približno enaka prejšnji
plači) in kar 40,7% vsega dohodka iz lastnine.
Tabela 3: Struktura dohodkovnih virov, po dohodkovnih razredih, Slovenija, 1998 in 2002 (v %)
Delež dohodkovnega vira v tekočem denarnem razpoložljivem dohodku,
po dohodkovnih razredih (v %)
Dohodkovni vir
Spodnji Zgornji
Skupaj
Nižji
Višji
srednji srednji
(vse osebe)
Leto 1998
Dohodek iz delovnega razmerja 28,0 55,5 67,8 67,4 59,7
Pogodbe in neposredna plačila 2,7 1,2 1,1 3,2 1,5
Študentski servis 0,2 0,4 0,7 0,4 0,5
Samozaposlitev 9,5 6,6 4,7 8,8 6,4
Pokojnine 40,5 28,5 21,7 16,7 25,3
Nadomestilo za brezposelne 5,9 1,8 0,7 0,2 1,4
Drugi socialni prejemki 1 6,0 2,1 0,9 0,6 1,7
Otroški dodatek 4,8 2,2 0,9 0,1 1,6
Drugi družinski prejemki 2 1,0 1,0 0,7 1,2 0,9
Dohodki iz lastnine 0,1 0,3 0,4 1,3 0,4
Denarne pomoči in darila 1,2 0,5 0,3 0,1 0,4
Skupaj tekoči denarni razpoložljivi dohodek 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Leto 2002
Dohodek iz delovnega razmerja 24,8 53,7 66,8 70,7 59,1
Pogodbe in neposredna plačila 2,4 1,2 0,9 3,0 1,4
Študentski servis 0,5 1,0 1,0 0,7 0,9
Samozaposlitev 6,7 6,8 5,5 6,7 6,3
Pokojnine 46,1 28,9 22,4 14,3 25,7
Nadomestilo za brezposelne 4,3 1,1 0,5 0,2 0,9
Drugi socialni prejemki 1 7,0 2,1 0,9 0,8 1,7
Otroški dodatek 6,4 3,1 0,7 0,4 2,1
Drugi družinski prejemki 2 0,8 1,3 0,5 1,4 1,0
Dohodki iz lastnine 0,2 0,3 0,3 1,5 0,4
Denarne pomoči in darila 0,8 0,6 0,5 0,4 0,5
Skupaj tekoči denarni razpoložljivi dohodek 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Vir: SURS, datoteki APG 1998 in 2002; preračuni Stropnik. Opombi: 1 Drugi socialni prejemki zajemajo denarno socialno pomoč, subvencijo
stanarine, invalidnine in priznavalnine z dodatki, štipendije ipd. 2 Drugi družinski prejemki so denarno nadomestilo za čas starševskega dopusta,
starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenca in dodatek za nego otroka.