socialni razgledi 2006 - UMAR

Slovenija - dolgoživa družba
87
izobraževanja) in problemom zaposlovanja mladih s IV.
in V. stopnjo izobrazbe.
3.1.1 Regionalna dimenzija
brezposelnosti
Na ravni regij lahko problem brezposelnosti spremljamo
samo s podatki o registrirani brezposelnosti, ki se razlikujejo
od podatkov o anketni brezposelnosti (gl. Okvir 16).
Razlika med številom brezposelnih po anketi o delovni sili
se sicer zmanjšuje, vendar je še vedno relativno velika.
V obdobju 2000–2005 se je v večini statističnih regij stopnja
registrirane brezposelnosti zniževala. V tem obdobju se
kot regije z dolgoletno visoko stopnjo registrirane brezposelnosti
kažejo Pomurska, Podravska in Zasavska regija, regije
z nizko stopnjo registrirane brezposelnosti pa Goriška,
Obalno-Kraška, Osrednjeslovenska (gl. Zemljevid 1).
Okvir 16: Razlika med anketno in registrirano brezposelnostjo
Za analizo regionalne porazdelitve brezposelnosti zaradi premajhnega vzorca ne moremo uporabiti podatkov o anketni
brezposelnosti, ker podatki na ravni regij niso statistično značilni. Zato problematiko brezposelnosti po regijah
prikazujemo na osnovi podatkov o registrirani brezposelnosti. Registrirana brezposelnost se meri po številu prijav
brezposelnih na zavodih za zaposlovanje.
Pri merjenju anketne brezposelnosti, ki je mednarodno primerljiva, mora oseba za brezposelnost izpolnjevati 3
kriterije (i) v tednu pred anketiranjem niso opravili niti 1 ure dela za plačilo in niso zaposleni ali samozaposleni; (ii)
so v zadnjih 4 tednih pred anketiranjem aktivno iskali zaposlitev; (iii) so pripravljeni sprejeti delo takoj ali v roku 2
tednov od dneva anketiranja
V letu 2005 je bilo v povprečju leta registriranih 92 tisoč brezposelnih oseb, od tega jih je bilo brezposelnih po anketi
o delovni sili le 54 tisoč, 38 tisoč pa jih ni izpolnjevalo enega izmed kriterijev za brezposelnost po anketi. Med temi
jih 77,7% ni aktivno iskalo zaposlitve, 16,5% pa jih je opravilo vsaj uro dela za plačilo.
Vzroki za sorazmerno veliko razliko med registrirano in anketno brezposelnostjo v Sloveniji so poleg samih razlik
v definiciji predvsem naslednji: (1) velika ‘neaktivnost’ dela registrirano brezposelnih, ki ne iščejo aktivno dela.
To je v veliki meri povezano z visokim deležem dolgotrajno brezposelnih, ki postanejo pasivni in menijo, da zaposlitve
ne morejo dobiti (t. i. obupanci). (2) delovna aktivnost registrirano brezposelnih, ki se lahko odvija tudi v
sivi ekonomiji (ocene obsega le-te so po različnih virih relativno visoke) ali pa v obliki aktivnosti, ki jo opravljajo
pomagajoči družinski člani v družinski pridobitni dejavnosti (obrt, podjetje, kmetija) - Slovenija ima namreč v
primerjavi z državami EU relativno visok delež pomagajočih družinskih članov v delovno aktivnem prebivalstvu.
K veliki omenjeni razliki zagotovo prispevata naslednji dejstvi: (i) vezava nekaterih pravic v sistemih socialnega
zavarovanja na status brezposelne osebe, ki jo posameznik dobi s prijavo v register brezposelnih, kar povečuje interes
brezposelnih za prijavo v register; in (ii) slabo razmerje med številom svetovalcev zaposlitev na brezposelno
osebo, kar zmanjšuje možnosti tako za intenzivnejše spremljanje in zaposlitveno svetovanje na eni ter za nadzor nad
aktivnostjo brezposelne osebe na drugi strani.
Tabela 51: Stopnje registrirane brezposelnosti na ravni regij, Slovenija, 2000–2005 (v %)
2000 2001 2002 2003 2004 2005
SLOVENIJA 11,8 11,2 11,3 10,9 10,3 10,2
Osrednjeslovenska 8,8 8,0 7,7 7,5 7,5 7,6
Obalno-Kraška 8,8 8,7 8,3 8,0 7,9 7,5
Gorenjska 9,7 8,7 8,2 8,0 7,6 7,3
Goriška 5,9 5,6 6,1 6,3 6,7 6,5
Savinjska 13,1 13,1 13,6 13,1 12,5 12,7
Jugovzhodna Slovenija 10,4 9,6 9,7 8,4 8,2 8,8
Pomurska 16,7 16,3 17,7 17,6 16,8 17,1
Notranjsko-Kraška 10,4 9,4 8,8 8,6 8,1 7,9
Podravska 18,1 17,4 17,1 15,8 14,2 13,5
Koroška 9,9 9,9 11,3 12,2 11,4 10,6
Spodnjeposavska 13,4 13,9 14,1 14,6 12,7 11,5
Zasavska 14,9 14,3 14,8 15,6 14,4 13,8
Vir: SURS.