socialni razgledi 2006 - UMAR

16 Socialni razgledi 2006
izdatki za transport. Povečali so se zlasti deleži izdatkov za
komunikacije, stanovanje ter rekreacijo in kulturo.
Zelo velik delež oseb živi v lastnem stanovanju ali hiši
(približno 85%). V obdobju 1998–2002 se je njihov delež
sicer neznatno znižal, povečal pa se je delež oseb, ki so
uporabniki stanovanja staršev ali drugih sorodnikov. V
letu 2002 je le nekaj nad 6% gospodinjstev živelo v najetem
stanovanju, med njimi pa se je povečal delež tistih s
profitno najemnino in zmanjšal delež tistih z neprofitnimi
najemninami.
1.2 Socioekonomska stratifikacija prebivalstva
Okvir 2: Metodologija analize socioekonomske stratifikacije gospodinjstev
Analiza socioekonomske stratifikacije gospodinjstev je opravljena na podlagi podatkov anket o porabi v gospodinjstvih
(APG; SURS) v Sloveniji. Rezultati, objavljeni za leti 1998 in 2002, temeljijo na združenem vzorcu treh zaporednih
let, podatki pa so preračunani na srednje leto, ki se uporablja kot referenčno leto (1998 vključuje podatke za leta
1997, 1998 in 1999; 2002 pa podatke za leta 2001, 2002 in 2003).
Dohodek je opredeljen kot tekoči denarni razpoložljivi dohodek. Ta zajema dohodek iz delovnega razmerja 1 , prejemke
iz občasnega dela 2 (na podlagi pogodb in neposrednih plačil ter prek študentskega servisa), dohodek iz samozaposlitve 3 ,
pokojnine 4 , socialne 5 in družinske 6 prejemke, dohodek iz lastnine 7 ter denarne pomoči in darila 8 . Tekoči dohodek je
zmanjšan za dane transferje (preživnine, vzdrževalnine, denarna darila in prostovoljne prispevke). V tako opredeljen
dohodek gospodinjstva niso zajeti enkratni visoki dohodki, vrednost lastne proizvodnje, porabljene v gospodinjstvu,
neplačane stanarine (za lastniško stanovanje), zmanjšanje prihrankov ali najeta posojila.
Dohodek gospodinjstva je neto dohodek, to je dohodek po plačilu prispevkov za socialno varnost in dohodnine.
Da bi omogočili ustrezno primerjavo med osebami, ki živijo v gospodinjstvih različne velikosti in sestave, smo dohodek
gospodinjstev delili s številom ekvivalentnih članov. Tako smo dobili ekvivalentni dohodek gospodinjstva,
ki je hkrati ekvivalentni dohodek oseb v posameznem gospodinjstvu. Število ekvivalentnih članov je izračunano
na podlagi modificirane OECD ekvivalenčne lestvice, ki jo uporabljata tudi Eurostat in SURS: prva odrasla oseba v
gospodinjstvu ima utež 1, vsaka naslednja odrasla oseba utež 0,5, vsak otrok, mlajši od 14 let, pa utež 0,3. Vsoto uteži
za člane nekega gospodinjstva imenujemo število ekvivalentnih članov oz. ekvivalentna velikost gospodinjstva.
Gospodinjstva so glede na ekvivalentne dohodke razdeljena v štiri dohodkovne razrede (premoženje gospodinjstev
ni upoštevano):
1. nižji – ima ekvivalentne dohodke pod zneskom v višini 0,6 mediane ekvivalentnih dohodkov oseb v Sloveniji,
tj. pod pragom revščine po definiciji Eurostata;
2. spodnji srednji - ima ekvivalentne dohodke v znesku med 0,6 in pod zneskom v višini 1,2 mediane ekvivalentnih
dohodkov;
3. zgornji srednji - ima ekvivalentne dohodke v znesku v višini med 1,2 in 2 medianama; in
4. višji - ima ekvivalentne dohodke v znesku, ki je nad 2 medianama ekvivalentnih dohodkov.
1
Plače (tudi iz tujine), regres za dopust, nadomestilo za prehrano, nadomestilo za prevoz ter drugi denarni prejemki od organizacije.
2
Avtorske pogodbe in pogodbe o delu.
3
Dohodek iz kmetijske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, plača podjetnika, regres za dopust, nadomestilo za prehrano in nadomestilo
za prevoz.
4
V ta vir dohodka so vključeni tudi dodatek za rekreacijo in pokojnine iz tujine.
5
Nadomestilo za brezposelne, drugi prejemki iz socialnega zavarovanja, denarna socialna pomoč, subvencija stanarine, invalidnine in
priznavalnine z dodatki ter štipendije.
6
Otroški dodatek, denarno nadomestilo za čas starševskega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenca in dodatek za
nego otroka.
7
Neto dohodek od oddajanja stanovanja, hiše, garaže in drugih nepremičnin v najem, dividende, obresti ter dohodek na podlagi patentov,
licenc in drugih pravic.
8
Preživnina od nekdanjega zakonca in za otroka, redna denarna pomoč, vzdrževalnina ostarele osebe in denarna darila.
Spremembe v socioekonomski stratifikaciji obravnavamo
skozi porazdelitev prebivalstva v štiri dohodkovne razrede.
Primerjava porazdelitve slovenskega prebivalstva v štiri razrede
(nižji, spodnji srednji, zgornji srednji in višji razred) v
letih 1998 in 2002, ki smo jo opravili za potrebe tega projekta,
kaže, da je v tem obdobju prišlo do določenih sprememb
v socioekonomski stratifikaciji družbe. Potrjuje pozitiven
premik v zmanjšanju neenakosti, ki ga za to obdobje sicer
kažejo tudi drugi kazalniki (stopnja tveganja revščine,
Ginijev količnik, razmerje kvintilnih razredov 80/20). To
kažejo tako podatki o rasti dohodka v posameznih razredih
(gl. Tabelo 1) kot tudi o porazdelitvi oseb v dohodkovne
razrede (gl. Tabelo 2). Ob povprečnem realnem povečanju
dohodka na osebo za 14,7% v obravnavanem obdobju se