socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
33
Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno. Starši imajo
pravico izbrati med javnimi šolami ali zasebnimi s koncesijo
in izobraževanjem na domu. Osnovnošolsko izobraževanje
je v Sloveniji po zakonu brezplačno, vendar podatki kažejo,
da delež zasebnih izdatkov (šola v naravi, prehrana ipd.) ni
zanemarljiv (gl. Sliko 9).
Število osnovnih šol se zmanjšuje. Vseh osnovnih šol je
bilo v šolskem letu 2004/2005 799 (v šol. letu 2000/01 pa
817). Glede na zmanjševanje velikosti generacij pričakujemo
nadaljevanje trenda zmanjševanja števila osnovnih
šol, predvsem manjših podružničnih šol, kar bi lahko
zaostrilo problem prostorske dostopnosti osnovnega izobraževanja.
Generacije mladih se zmanjšujejo, delež vključene generacije
v starosti 15–19 let v srednjih šolah pa je v obdobju
1999–2004 porasel z 72,2% v letu 1999 na 77,9% v letu
2004. Zaradi manjšanja obsega generacij v srednjih šolah se
je v navedenem obdobju zmanjšalo tudi število srednjih šol
za mladino, in sicer s 149 v letu 1999 na 143 v letu 2004.
Glede na programe srednjega izobraževanja se je v letih
1999–2004 povečal vpis v splošne in strokovne gimnazije,
vpis na nižje in srednje poklicne programe ter tehniške in
strokovne izobraževalne programe pa se je zmanjšal. Zaradi
tega lahko pride do neusklajenosti ponudbe kadrov s
potrebami trga dela. Finančno dostopnost srednješolskega
izobraževanja za mladino država povečuje s transferji posameznikom
(štipendije in otroški dodatki) ter s subvencijami
za prevoz, hrano in nastanitev.
V srednjih šolah za odrasle se je v obdobju 1999–2004
povečalo število udeležencev za 12% (z 19.449 v letu 1999
na 21.732 v letu 2004). Povečalo se je tudi število srednjih
šol za odrasle; leta 2004 jih je bilo 138, leta 1999 pa 126.
Odrasli si srednje izobraževanje financirajo bodisi sami
bodisi jim ga financirajo delodajalci, ali pa se vključujejo
v izobraževanje v okviru programov za brezposelne (preko
Zavoda za zaposlovanje, na primer v okviru ‘Programa
10.000+’).
Povečuje se tudi število študentov na terciarni ravni.
Na vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje 24
vplivajo različni dejavniki, tako na primer stopnje dokončanja
srednješolskega izobraževanja, demografski trendi,
pričakovane individualne ekonomske koristi od izobraževanja
(kot npr. višina pričakovanega dohodka), socialna
neenakost, javni izdatki za izobraževanje, finančna pomoč
študentom. V študijskem letu 2005/2006 je bilo na vseh
treh ravneh terciarnega izobraževanja vpisanih 114.794
študentov, od tega 14.246 na višji strokovni študij, 92.204
na dodiplomski in 8.344 na podiplomski študij. Razmerje
števila študentov na 1000 prebivalcev je leta 2005 doseglo
že 57,4 (leta 1995: 24,1), razmerje do števila prebivalcev
v starosti 20–29 let (bruto stopnja vključenosti v terciarno
izobraževanje) pa 38,9% (leta 1995: 16,4%) (gl. SP:
Tabela 19). Slovenija s tem že dosega raven tistih držav
članic EU, ki imajo najvišje razmerje števila študentov do
števila prebivalcev. Število rednih študentov se povečuje
in skupaj z absolventi rednega študija ter rednimi študenti
na podiplomski ravni že presega 50% generacije v starosti
19–23 let (1994/1995 23,6%). Še vedno pa se povečuje
tudi število izrednih študentov. Njihov delež med vsemi
študenti je leta 2005/2006 dosegel 36,7% 25 (leta 1995:
24%). Število izrednih študentov se povečuje predvsem na
višjih strokovnih šolah in na podiplomski ravni, na visokih
šolah in univerzah pa se počasi zmanjšuje.
Število vpisnih mest narašča. Na terciarni ravni je pomemben
element dostopnosti izobraževanja tudi število
vpisnih mest, saj kaže možnosti nadaljevanja izobraževanja
prebivalstva po končani srednji šoli. Univerze in samostojni
visokošolski zavodi objavijo pogoje za vpis v prvi letnik
in število razpisanih mest za redni in izredni študij posameznega
študijskega programa z vsakoletnim razpisom.
Analiza prijave in vpisa (Univerza v Ljubljani, 2006)
kaže, da se je število vpisnih mest od leta 2001/02 do leta
2005/06 povečalo za 10,7%, in sicer tako za univerzitetne
kot za visokošolske študijske programe. Za študijsko leto
2005/2006 je bilo razpisanih 24.794 vpisnih mest (1.189
mest več kot leto prej; gl. Sliko 6). V prve letnike rednih
študijskih programov se je v študijskem letu 2005/06 vpisalo
73,8% študentov, v izredne programe pa 26,2%, kar je
manj kot lani. Primerjava števila prijav s številom vpisnih
mest v študijskem letu 2005/2006 kaže, da se presežek
prijav zmanjšuje. V visokošolske strokovne programe se
je v letu 2005/2006 prijavilo 10,7% kandidatov več, kot je
razpisanih mest (lani 17% in predlani 31% več), v univerzitetne
programe pa 10,9% (lani 16% več, predlani 14%).
Visokošolski zavodi so po Sloveniji neenakomerno razporejeni.
Trenutno imamo štiri univerze, in sicer v Ljubljani,
Mariboru, Kopru in Novi Gorici. Vseh visokošolskih
zavodov je bilo v študijskem letu 2005/2006 54 (49 leta
2003/2004); od teh jih je bilo 44 v okviru univerz, 10 pa
samostojnih visokošolskih zavodov. Visokošolski zavodi so
skoncentrirani v štirih statističnih regijah: v Osrednjeslovenski,
Podravski, Obalno-Kraški in Goriški regiji.
Redni študij je brezplačen, izredni in podiplomski študij pa
sta plačljiva, vendar podiplomski študij delno sofinancira
država. Tudi finančno dostopnost terciarnega izobraževanja
rednim študentom država povečuje s transferji posameznikom
(štipendije in otroški dodatki) ter subvencijami za
prevoz, hrano in nastanitev.
24
Kot glavni kazalnik za merjenje dostopa do izobraževanja poročilo Evropske komisije (Otero in McCoshan, 2004) omenja bruto stopnje
vključenosti. Prednost kazalnika je v tem, da meri zmogljivost izobraževalnega sistema države za vključitev prebivalcev v izbrani starosti
v izobraževanje na posamezni ravni. Kazalnik izračunamo tako, da v števec vključimo celotno število šolajočih se v izbrani vrsti
izobraževalnega programa ne glede na starost, v imenovalec pa celotno število prebivalcev v ustrezni starosti za izbrano izobraževanje.
25
Ocena UMAR na podlagi razpoložljivih objavljenih podatkov SURS.