socialni razgledi 2006 - UMAR

More documents

Recommendations

Info

x Socialni razgledi 2006 Socialni razgledi niso prva analiza urada s socialnega področja. V preteklih letih so veliko javne pozornosti pritegnila zlasti štiri Poročila o človekovem razvoju. Izkušnja z njimi je pokazala, da v slovenski javnosti obstaja velika potreba po analizah, ki bi govorile o blaginji in razvoju tudi z drugih, ne le ekonomskih vidikov. Odločitev za prenehanje priprave teh poročil je bila povezana predvsem s prenehanjem financiranja s strani razvojnega programa Združenih narodov (zaradi visoke ravni ekonomske razvitosti Slovenije) ter z željo po preseganju njihove enotne in dokaj omejujoče matrice. Ne glede na to pa je seveda dejstvo, da so poročila o človekovem razvoju odigrala neprecenljivo vlogo tako pri usmerjanju pozornosti javnosti in politike na nekatera temeljna razvojna vprašanja, kakor tudi pri razvoju sposobnosti urada za analize na socialnem področju. Naša želja je, da bi podobno ‘družbeno vlogo’ odigrali tudi Socialni razgledi, ob celovitem pogledu na socialni razvoj in ob vključitvi še večjega števila strokovnjakov in strokovnjakinj v njihovo pripravo. Dovolite nama, da se na tem mestu iskreno zahvaliva vsem, ki so s svojim delom prispevali k pripravi te analize. V prvi vrsti gre za avtorje in avtorice posameznih prispevkov, tako z našega urada kot z drugih raziskovalnih institucij. Pri oblikovanju koncepta razgledov in usmerjanju dela na njem je bila ključna vloga članic in članov uredniške skupine in strokovnega sveta, ki poleg strokovne nudijo tudi ‘moralno’ podporo novemu projektu. Pozabiti ne smemo niti ekipe, ki je kot vselej vestno in zanesljivo prispevala k tehnični izvedbi slovenske in angleške publikacije. Njihova imena so zapisana v kolofonu. Med različnimi ustanovami, s katerimi smo sodelovali, pa naj posebej izpostaviva Statistični urad RS, ki nam je s podatki in dragocenimi pojasnili lajšal delo in misli. Socialni razgledi bodo izšli približno v času, ko si ljudje zaželimo kaj lepega za leto, ki prihaja. Zanimivo je, da voščila običajno bolj kot samo materialno bogastvo poudarjajo zdravje in srečo v osebnem življenju. Tudi Socialni razgledi potrjujejo, da so to za ljudi zelo pomembne vrednote in cilji. Če bi želeli svoje novoletno ali božično voščilo na podlagi naših ugotovitev še dodatno podkrepiti in razširiti, bi morda lahko v voščilnice zapisali tudi nekaj takšnega: ″Da bi vedno imeli dovolj rednih dohodkov, ustrezno izobrazbo, dobro in varno zaposlitev in s tem povezano socialno varnost, trdna oporna omrežja, dobro zdravje, da bi se počutili pri delu avtonomne in spoštovane... ″. Ker se tako lahko tudi Slovenija nadeja zadovoljnih in srečnih prebivalcev, solidarnega in zaupljivega okolja ter visokih vrednosti pomembnih razvojnih kazalnikov. Takšnim željam se pridružujeva tudi Jana S. Javornik, odgovorna urednica Janez Šušteršič, direktor
Povzetek Primerjava porazdelitve slovenskega prebivalstva v štiri dohodkovne razrede kaže, da je prišlo v Sloveniji v obdobju 1998–2002 do pozitivnih sprememb v socioekonomski stratifikaciji družbe. Potrjuje pozitiven premik v zmanjšanju neenakosti in revščine, ki ga za to obdobje kažejo tudi drugi kazalniki (stopnja tveganja revščine, Ginijev količnik, razmerje kvintilnih razredov 80/20). To kažejo tako podatki o rasti dohodka v posameznih razredih (ob povprečnem realnem povečanju dohodka na osebo za 14,7% v obravnavanem obdobju se je ta najbolj povečal v nižjem razredu, najmanj pa v višjem razredu) kot podatki o porazdelitvi oseb v dohodkovne razrede (povečal se je delež prebivalcev v gospodinjstvih, ki jih je po uporabljeni metodi določitve razredov možno uvrstiti v srednji razred). Razlike v dohodkih so se zmanjšale in nekateri iz nižjega in spodnjega srednjega razreda so se pomaknili navzgor. Podatkov in raziskav o tem, kako na socioekonomsko stratifikacijo in njene spremembe vpliva premoženje, ni. V obdobju 1998–2002 sta se spremenili tako struktura dohodkov kot struktura izdatkov gospodinjstev. Dohodek iz delovnega razmerja je predstavljal bistveno manjši delež v dohodku nižjega dohodkovnega razreda (24,8% leta 2002) kot v povprečju (59,1%) ali pa v dohodku višjega dohodkovnega razreda (70,7%). Za pokojnine veljajo obratne ugotovitve. V obdobju 1998–2002 se je delež pokojnin v skupnih dohodkih nižjega razreda povečal, delež dohodkov iz delovnega razmerja pa zmanjšal. Spremenjena struktura izdatkov (ter povečanje realne vrednosti dohodkov) kaže izboljšanje dohodkovnega položaja slovenskih gospodinjstev in spremembe načina življenja. Delež izdatkov za hrano se je pri vseh štirih razredih znižal (za 2,2 o. t.), zmanjšal se je tudi delež izdatkov za transport, in sicer za 2,1 o. t. Povečal se je delež izdatkov za komunikacije (za 2,1 o. t.), deleža izdatkov za stanovanje in režijo ter rekreacijo in kulturo pa za 1,2 o. t. Za pokritje stanovanjskih stroškov (stanovanje, voda, ogrevanje, elektrika) so slovenska gospodinjstva leta 2002 namenila 19,3% svojih dohodkov, kar je nekoliko manj od povprečja EU25 (21,4%). Izkaže se, da je vzorec porabe slovenskih gospodinjstev podoben vzorcu zahodnoevropskih držav EU. Najpomembnejši vir dohodka prebivalstva so bili v tem obdobju dohodki iz delovnega razmerja. V letu 2002 so predstavljali 59,1% vseh virov tekočega denarnega dohodka in so se v primerjavi z letom 1998, ko so znašali 59,7% vseh virov, rahlo znižali. V obdobju 1998–2005 so plače realno rasle po stopnji 2,2% povprečno letno. Dohodke, nižje od povprečne plače, prejema dobri dve tretjini vseh prejemnikov plač; v obdobju 1998–2002 ni bilo v tem deležu praktično nobenih sprememb. Delež zaposlenih, katerih dohodki so nižji od 40% povprečne plače (minimalna plača, uvedena leta 1995, je znašala 40% povprečne plače), se znižuje od leta 1995, ko je bil najvišji in je znašal 7,4%; leta 2002 je bil delež zaposlenih z dohodki, nižjimi od 40% povprečne plače, le še 3,7% vseh zaposlenih. Socialni razgledi 2006 Drugi najpomembnejši vir tekočih dohodkov prebivalstva so denarni prejemki iz javnih virov (tj. iz proračunov in socialnih zavarovanj). V letu 2005 je v slovenski zakonodaji obstajalo sedemdeset različnih denarnih prejemkov, ki so bili opredeljeni kot zakonska pravica. V obdobju 1993–2004 jih je bilo sedem ukinjenih, trinajst na novo vpeljanih, število njihovih prejemnikov pa se je stalno povečevalo. Tako se je v tem obdobju število izplačevanih denarnih prejemkov povečalo za 25%, kar pomeni za 2,1% povprečno letno, sredstva zanje pa so realno rasla po stopnji 4,0% povprečno letno. Pomemben vpliv na rast števila prejemkov so imele sistemske spremembe v zakonodaji. V strukturi skupnega števila denarnih prejemkov so na prvem mestu upokojenci (43,2%), sledijo jim starši (20,7%). Tudi v strukturi celotnih sredstev za denarne prejemke je bil leta 2004 največji delež sredstev namenjen upokojencem (49,6%). Po podatkih ankete o porabi v gospodinjstvih se je v obdobju 1998–2002 po ocenah vprašanih v večini gospodinjstev dohodkovni položaj nekoliko izboljšal. Čeprav je leta 2002 s ‘težavami’ (z velikimi težavami, s težavami in z nekaj težavami) shajalo 76,5% oseb, je njihov delež v obdobju 1998–2002 upadel za 3,1 o. t., delež tistih, ki so shajali ‘z velikimi težavami’ in ‘s težavami’, za 5,0 o. t., delež oseb, ki so z dohodkom shajali ‘z velikimi težavami’, pa za 2,1 o. t. Po podatkih SJM se je v letu 2004 prezadolžilo 18,1% oseb (pogosto in včasih), kredite je brez težav odplačevalo 36% oseb, 42,1% pa se jih sploh ni zadolžilo. V nižjih dohodkovnih razredih je delež prezadolženih še večji; zanje je zadolževanje največkrat že tudi prezadolževanje. Tudi javnomnenjski podatki kažejo, da se je v obdobju 1995–2005 zadovoljstvo prebivalcev z njihovim materialnim stanjem povečalo, še zlasti po letu 2000. Z dohodkovnim položajem je bilo leta 2005 zadovoljnih 50,3% oseb, nezadovoljnih pa 14,8%. Delež oseb, zadovoljnih z materialnim stanjem, se je v obdobju 1995–2005 povečal (za 21,3 o. t.). Nasprotno se je delež oseb, ki so s svojim materialnim stanjem nezadovoljne, v istem obdobju zmanjšal (za 15,7 o. t.). Stopnja tveganja revščine se v zadnjih letih znižuje; v obdobju 1998–2003 se je znižala za 1,8 o. t. Preračunana z dohodki v naravi je leta 2003 znašala 10% in je bila za 1,7 o. t. nižja od stopnje, preračunane brez dohodkov v naravi, v obdobju 1998–2003 pa v povprečju za 2 o. t. (samozaposlenim so dohodki v naravi stopnjo tveganja revščine v obdobju 1998–2003 znižali za kar 8,4 o. t.). Med vsemi državami EU25 ima Slovenija drugo najnižjo stopnjo tveganja revščine (na prvem mestu je Češka z 8%; v povprečju držav EU25 znaša 15%), sledijo Luksemburg in Finska z 11-odstotno ter Madžarska in Nizozemska z 12-odstotno stopnjo tveganja revščine. K zmanjševanju tveganja revščine znatno pripomorejo socialni transferji. Brez socialnih transferjev (in s pokoj- 1
Page 1 and 2: sr Odgovorna socialni razgledi 2006
Page 3 and 4: KAZALO Predgovor Povzetek 1 Uvod 7
Page 5 and 6: Kazalo tabel Socialni razgledi 2006
Page 7 and 8: Kazalo slik Socialni razgledi 2006
Page 9 and 10: Socialni razgledi 2006 vii Okrajša
Page 11: Socialni razgledi 2006 ix Kaj torej
Page 15 and 16: Socialni razgledi 2006 3 EU25. Tudi
Page 17 and 18: Socialni razgledi 2006 5 Slovenija
Page 19 and 20: Uvod Glavni namen projekta, objavlj
Page 21 and 22: Socialni razgledi 2006 9 družbeno
Page 23 and 24: Socialni razgledi 2006 11 področje
Page 25: I. Kako živimo
Page 28 and 29: 16 Socialni razgledi 2006 izdatki z
Page 30 and 31: 18 Socialni razgledi 2006 Razlike v
Page 32 and 33: 20 Socialni razgledi 2006 Tabela 6:
Page 34 and 35: 22 Socialni razgledi 2006 Tabela 7b
Page 36 and 37: 24 Socialni razgledi 2006 Tabela 8:
Page 38 and 39: 26 Socialni razgledi 2006 Tabela 10
Page 40 and 41: 28 Socialni razgledi 2006 vrednosti
Page 42 and 43: 30 Socialni razgledi 2006 Slika 5:
Page 44 and 45: 32 Socialni razgledi 2006 skem 1,7%
Page 52 and 53: 40 Socialni razgledi 2006 med novim
Page 54 and 55: 42 Socialni razgledi 2006 Kompleksn
Page 56 and 57: 44 Socialni razgledi 2006 Okvir 10:
Page 58 and 59: 46 Socialni razgledi 2006 (Novak in
Page 60 and 61: 48 Socialni razgledi 2006 2. SUBJEK
Page 62 and 63:
50 Socialni razgledi 2006 Tabela 26
Page 64 and 65:
52 Socialni razgledi 2006 Z zdravst
Page 66 and 67:
54 Socialni razgledi 2006 podatki k
Page 68 and 69:
56 Socialni razgledi 2006 2.6 Živl
Page 71 and 72:
Slovenija - dolgoživa družba 59 U
Page 73 and 74:
Slovenija - dolgoživa družba 61 S
Page 75 and 76:
Slovenija - dolgoživa družba 63 s
Page 77 and 78:
Slovenija - dolgoživa družba 65 P
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Slovenija - dolgoživa družba 73
Page 87 and 88:
Slovenija - dolgoživa družba 75 O
Page 89 and 90:
Slovenija - dolgoživa družba 77 T
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Slovenija - dolgoživa družba 81 T
Page 95 and 96:
Slovenija - dolgoživa družba 83 P
Page 97 and 98:
Slovenija - dolgoživa družba 85 v
Page 99 and 100:
Slovenija - dolgoživa družba 87 i
Page 101 and 102:
Slovenija - dolgoživa družba 89 a
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Slovenija - dolgoživa družba 93 V
Page 107 and 108:
5. ZDRAVJE STARIH Slovenija - dolgo
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
6. SOCIALNA VKLJUČENOST STARIH Pre
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125:
III. STATISTIČNA PRILOGA Urednica:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
136 Socialni razgledi 2006 DEMOGRAF
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
140 Socialni razgledi 2006 TRG DELA
Page 154 and 155:
142 Socialni razgledi 2006 IZOBRAŽ
Page 156 and 157:
144 Socialni razgledi 2006 SOCIALNA
Page 158 and 159:
146 Socialni razgledi 2006 MAKROEKO
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
150 Socialni razgledi 2006 Literatu
Page 164 and 165:
152 Socialni razgledi 2006 (2005) O
Page 166 and 167:
Druge publikacije UMAR 12/2006: Ref
show all

socialni razgledi 2006 - UMAR

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?