socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
19
Tabela 4: Relativni pomen socialnih in družinskih prejemkov, Slovenija, 1998 in 2002 (v %)
Socialni in družinski prejemki
Prejemniki
(% od vseh oseb)
Delež posameznih socialnih in družinskih
prejemkov
v masi socialnih in družinskih
prejemkov (%)
v tekočem denarnem razpoložljivem
dohodku (%)
1998 2002 1998 2002 1998 2002
Denarna socialna pomoč 1,0 1,0 3,5 4,7 0,2 0,3
Drugi socialni prejemki 1,1 1,5 4,7 8,3 0,3 0,5
Invalidnine, priznavalnine z dodatki 0,7 0,9 2,7 2,6 0,2 0,2
Nadomestilo za brezposelne 3,0 3,3 20,3 14,8 1,4 0,8
Štipendije 3,4 2,0 13,0 16,4 0,9 0,9
Otroški dodatek 12,2 12,3 22,7 35,9 1,6 2,1
Denarno nadomestilo za čas porodniške 1,1 1,1 12,4 16,2 0,9 0,9
Starševski dodatek 0,1 0,1 0,2 0,4 0,0 0,0
Paket za novorojenca 0,1 0,8 0,2 0,6 0,0 0,0
Dodatek za nego otroka 7,0 0,1 20,4 0,1 1,5 0,0
Skupaj - - 100,0 100,0 7,1 5,7
Vir: APG 1998–2002; preračuni Stropnik.
1.3 Najpomembnejši
dohodki – prejemki iz
delovnega razmerja in iz
javnih virov
Dohodki iz delovnega razmerja so najpomembnejši dohodki
prebivalstva. Kot kažejo podatki APG, so ti v letu
2002 predstavljali 59,1% vseh virov tekočega denarnega
dohodka. V primerjavi z letom 1998, ko so znašali 59,7%
vseh virov, so se njihovi deleži rahlo znižali.
1.3.1 Gibanje plač v obdobju
1998–2005
V obdobju 1998–2005 so plače realno rasle po stopnji 2,2%
povprečno letno, nekoliko hitreje v zasebnem kot v javnem
sektorju (gl. Tabelo 5). Na njihovo gibanje je zlasti po letu
1997 pomembno vplivala plačna politika, katere cilj je bil
zagotavljati stabilno rast plač, ki bo obenem v medsebojni
povezanosti z rastjo produktivnosti dela. Takrat so bili v
plačno politiko vključeni mehanizmi, ki so omogočali uresničevanje
ene izmed glavnih smernic o počasnejši realni
rasti bruto plače na zaposlenega od rasti produktivnosti
dela v zasebnem sektorju in približno usklajeno rast plač
v javnem in zasebnem sektorju. Slednje se uresničuje v
daljšem obdobju.
Leta 1995 so se socialni partnerji v Socialnem sporazumu
dogovorili o uvedbi instituta minimalne plače kot najnižjega
možnega izplačila za opravljeno delo v polnem delovnem
času. Način usklajevanja z rastjo inflacije je bil enak
kot pri plačah. V času tranzicije se je čedalje bolj večala
disperzija plač in z institutom minimalne plače so socialni
partnerji zagotovili varnost zaposlenega ter dosegli omejitev
spodnjega dela distribucije plač. Leta 1997 so uvedli
še dodatno usklajevanje minimalne plače (enkrat letno z
ugotovljeno rastjo bruto domačega proizvoda za preteklo
leto) 4 . Dodatna uskladitev naj bi potisnila najnižjo raven
bruto plač rahlo navzgor in tako prispevala k zmanjšanju
disperzije plač v delu z najnižjimi plačami. Iz Tabele 6 je
razviden rahel trend povečanja disperzije plač do leta 2001,
od leta 2003 pa se kaže zmanjšanje.
Tabela 5: Stopnje rasti produktivnosti dela in realne bruto plače na zaposlenega v zasebnem in javnem
sektorju, Slovenija, 1998–2005
Produktivnost
dela
4
Takšen način usklajevanja minimalne plače je bil v veljavi do leta 2006.
Bruto plača na zaposlenega
Skupaj Zasebni sektor Javni sektor
1998 3,6 1,6 2,2 -0,2
1999 4,1 3,3 3,2 3,7
2000 3,3 1,6 1,3 2,1
2001 2,2 3,2 2,3 5,1
2002 3,8 2,0 2,3 1,1
2003 2,9 1,8 2,1 0,7
2004 3,7 2,0 3,1 -0,8
2005 3,0 2,2 2,8 0,9
1998–2005 3,3 2,2 2,4 1,6
Vir: SURS; preračuni za bruto plače po sektorjih in produktivnost dela UMAR (Pomladansko poročilo 2006).