socialni razgledi 2006 - UMAR

2 Socialni razgledi 2006
ninami, vključenimi v dohodek) bi bila stopnja tveganja
revščine v Sloveniji 16,2-odstotna (v EU25 pa 26-odstotna).
K zmanjševanju tveganja revščine znatno prispevajo
predvsem pokojnine. Če bi prebivalstvo ne bilo deležno
socialnih transferjev, niti pokojnin, bi bila stopnja tveganja
revščine leta 2003 kar 36,9-odstotna.
Med vsemi kategorijami in socioekonomskimi skupinami
dosežejo najvišjo stopnjo tveganja revščine osebe, stare
nad 65 let, ki živijo same (39,9%), sledijo jim brezposelni
moški (38,8%). Stopnja tveganja revščine je bila v obdobju
1998–2003 višja med ženskami (leta 2003 11,4 odstotkov,
pri moških pa 8,6 odstotkov). Glede na tip gospodinjstva
so največjemu tveganju revščine izpostavljena enočlanska
gospodinjstva. Glede na stanovanjsko razmerje pa je
stopnja tveganja revščine najvišja med najemniki (23,5%
leta 2003).
Slovenci in Slovenke se po lastnih ocenah ne počutijo
socialno izključene; kot razloge, zaradi katerih nekateri
ljudje v družbi živijo v pomanjkanju, najpogosteje navajajo
eksterne dejavnike. Kvantitativnega empiričnega raziskovanja
pojava izključevanja (kot kopičenja prikrajšanosti z
distribucijskega in relacijskega vidika) je v Sloveniji zelo
malo, predvsem zaradi pomanjkanja podatkovnih baz.
Intervjuji z osebami iz ranljivih skupin (Trbanc, 2003) so
pokazali visoko stopnjo (družinske) reprodukcije vzorcev,
ki vodijo v ranljivost. Položaj opazovanih ranljivih skupin
z vidika zaposlovanja in vključenosti na trg dela je izrazito
slab (zelo malo jih je zaposlenih, veliko dolgotrajno brezposelnih
in neaktivnih, pogosto opravljajo občasna dela in
dela na črno). V Sloveniji se čuti socialno izključene 5,6%
populacije (kar je najmanj med državami EU25, kjer je
povprečje 12,4%). Občutek socialne izključenosti je močno
povezan z izkušnjo brezposelnosti in z resnimi finančnimi
težavami, še bolj pa s stanjem večkratne prikrajšanosti
(deprivacije). Anketiranci vzroke socialne izključenosti v
večji meri pripisujejo nepravičnosti v družbi kot pa lenobi
ali pomanjkanju volje.
Prebivalcem Slovenije so najpomembnejši vir opore prijatelji,
sledijo člani družine in ožjega sorodstva. Ko se ljudje
soočamo s problemi in stiskami, iščemo pomoč in oporo
pri drugih ljudeh. Slovenske raziskave omrežij socialnih
opor (Novak in dr., 2004) kažejo, da med prebivalstvom
Slovenije ni pomembnih razlik v strukturi članov omrežij;
razlike so predvsem v velikosti posameznih vrst omrežij.
Prebivalci imajo v svojem socialnem omrežju povprečno
6,5 oseb. Obseg omrežja se povečuje z višanjem izobrazbe.
Z zahtevnostjo opor se število članov omrežij manjša (najobsežnejše
je omrežje v primeru druženja, najmanjše pa
pri finančni opori). Najpomembnejši vir opor je prijatelj;
drug pomemben vir predstavljajo člani družine in ožjega
sorodstva. Omrežja socialnih opor so družinocentrična.
Družina je zaradi tega zelo obremenjena, še posebej ženske
v njej. Osebne opore so tudi ranljive, kar je še posebej
očitno pri revnih, katerih omrežja vseh opor so sploh najmanjša.
Najboljša zaščita pred razpadom omrežij opor je
torej vzpostavljena komplementarnost z institucionalnim
oziroma formalnim omrežjem; s komplementarnostjo obeh
vrst opor je učinkovitost opor optimalna.
Slovenija ima v EU25 četrti najnižji delež odraslih oseb
(18–59 let), ki živijo v gospodinjstvih brez zaposlitve (leta
2005 6,7%; EU25 10,2%). Stopnja zaposlenosti prebivalstva
(15–64 let) se je v obdobju 1999–2005 zvišala (za 3,8
o. t.). V letu 2005 je znašala 66% in je bila nad povprečjem
EU25. Stopnja anketne brezposelnosti je bila leta 2005
6,5%, kar je manj od povprečja EU25 (8,7%). Po stopnji
dolgotrajne brezposelnosti se Slovenija (leta 2005 3,1%;
EU25 3,9%) uvršča na 11. mesto med članicami EU25.
V obdobju 2000–2005 se je znižala stopnja registrirane
brezposelnosti tudi v večini slovenskih (statističnih) regij,
prav tako so se zmanjšale medregionalne razlike v stopnji
registrirane brezposelnosti. Kljub znižanju brezposelnosti
pa se ključni problemi trga dela niso bistveno zmanjšali:
delež dolgotrajno brezposelnih ostaja visok, stopnja zaposlenosti
starejših je še vedno nizka in stopnja brezposelnosti
mladih še vedno relativno visoka.
Dostopnost storitev splošnega pomena in dobrin se
izboljšuje. Storitve splošnega pomena so pomemben
mehanizem zagotavljanja temeljnih človekovih pravic in
vzpodbujanja socialne vkjučenosti. Pomembnost storitev
splošnega pomena narekuje potrebo po njihovi regulaciji,
saj jih mehanizmi trga ne morejo zagotoviti vsem in v
zahtevani obliki. Pa vendar dostopnost v praksi še vedno
omejujejo nezadostna mreža storitev in programov (premajhne
kapacitete in neenakomerna regionalna pokritost),
težave pri financiranju in pogosto slaba informiranost. To
je za oblikovalce politik posebej pomembno dejstvo, saj
dostopnost teh storitev in dobrin pomembno določa kakovost
življenja in socialno vključenost ljudi.
Vključenost otrok v vrtce narašča, prav tako vključenost
mladih v izobraževanje. Povečuje se tudi število študentov
na terciarni ravni, s čimer Slovenija že dosega raven tistih
držav članic EU25, ki imajo najvišje razmerje števila študentov
do števila prebivalcev: razmerje števila študentov
na 1000 prebivalcev je leta 2004 doseglo 56,2% (leta 1995:
24,1), razmerje do števila prebivalcev v starosti 20–29 let pa
37,9% (leta 1995: 16,4%). Javni izdatki za izobraževanje so,
primerjalno gledano, v Sloveniji razmeroma visoki; večji
delež javnih sredstev za izobraževanje kot druge evropske
države namenimo za štipendije in druge oblike socialnih
ugodnosti študentom. S šolstvom je precej zadovoljno tudi
prebivalstvo; izobraževalnim ustanovam zaupajo, prav tako
dobro ocenjujejo možnosti izobraževanja.
V primerjavi z nekaterimi evropskimi državi ima Slovenija
manj kadrovskih in drugih zdravstvenih zmogljivosti. Po
številu zaposlenih zdravnikov na 100.000 prebivalcev se
zaostanek Slovenije za evropskim povprečjem povečuje.
Tudi po številu zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev se
Slovenija uvršča v spodnjo polovico držav EU25. Čeprav
jih na nekaterih področjih primanjkuje, pa se po številu
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na 100.000
prebivalcev Slovenija uvrsti v zgornjo polovico držav