socialni razgledi 2006 - UMAR

84 Socialni razgledi 2006
Tabela 47: Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, po spolu, Slovenija, 2003 1 (v %)
Doma je toliko dela, da mi pogosto zmanjka časa,
preden uspem vse opraviti.
Moje življenje doma je redkokdaj stresno.
V službi imam toliko dela, da mi pogosto zmanjka
časa, preden uspem vse opraviti.
Moja služba je redkokdaj stresna.
Strinjam se Niti niti Ne strinjam se
moški 43,2 17,6 36,4
ženske 51,9 17,6 28,2
moški 56,8 16,2 24,2
ženske 48,4 19,8 30,5
moški 38,3 14,5 30,6
ženske 36,3 12,5 25,2
moški 20,5 15,6 47,1
ženske 17,5 12,8 44,1
Vir: SJM 2003/2. Opomba: 1 Vsi anketiranci, stari 21–56 let; razliko do 100% v seštevku po vrsticah predstavljajo tisti, na katere se vprašanje
ne nanaša.
jenih in preobremenjenih žensk še povečeval, še zlasti, če
moški ne bodo prevzeli več skrbi za domača opravila.
Glede na veliko obremenitev žensk v gospodinjstvu bi
torej pričakovali, da jim usklajevanje družinskega in poklicnega
življenja predstavlja večji problem kot moškim.
Vendar javnomnenjski rezultati to tezo potrjujejo le delno.
Sklepamo, da je to posledica dajanja družbeno zaželenih in
naučenih odgovorov, delno pa, kot smo omenili, posledica
sprijaznjenja s pripisano vlogo ženske v družini. Anketiranci
odgovarjajo, da je usklajevanje obeh sfer precej zahtevno,
ker je vsaka posebej časovno zahtevna. Višje izobraženim se
zdi časovno pogosto preobremenjujoča poklicna sfera, nižje
izobraženim pa se zdi preobremenjujoča domača sfera.
Ženske dosegajo visoke stopnje izobrazbe. Njihove želje
po poklicni in osebni uveljavitvi so visoke. Če bodo družinske
politike še naprej idealizirale dvostarševsko družino
kot vrednoto in sprejemale neenakomerno delitev dela v
njej, namesto da bi več storile za izboljšanje vsakdanjih
družinskih praks (zlasti večje vključenosti moških v družinske
obveznosti), ne moremo pričakovati dolgoročnih
pozitivnih sprememb v smeri zviševanja rodnosti. Vse
namreč kaže, da se bodo v prihodnosti ženske vse težje
sprijaznile z nepravično dvojno obremenjenostjo. Tudi
za državo ne bi bilo smiselno vložka za izobraževanje teh
žensk izgubiti s tem, da bi jih za skoraj petnajst let potisnili
s trga dela v materinsko in gospodinjsko vlogo ter ovirali
njihov karierni razvoj na račun prekomerne obremenjenosti
v domači sferi.
2.5 Družinsko življenje in
staranje
Spreminjanje prehodov iz odraslosti v starost in podaljševanje
starosti je vse izrazitejše. Tretje življenjsko obdobje
(ki se prične s starostjo 65 let) se vedno bolj spreminja iz
pasivnega v aktivno življenjsko obdobje, hkrati se povečuje
skupina oseb v četrtem življenjskem obdobju, to so stari
stari (v starosti 80 let in več), pri katerih pa so potrebe po
negi in pomoči močno povečane.
V kontekstu družinskega življenja ima staranje prebivalstva
vsaj dve pomembni implikaciji. Prva je (socialno-politično
aktualno) vprašanje skrbi za stare, ki se osredinja
predvsem okoli razmerja med državo in družino ter delitve
odgovornosti za skrb za stare med njima. Neformalna
družinska oziroma sorodstvena skrb in nega starih ljudi
je namreč pomemben segment družinskega življenja, kjer
pa izstopa vprašanje spolne delitve dela. Skrb za stare
je namreč še vedno pripisana ženskam in ostaja njihova
‘tipična’ naloga in odgovornost znotraj družinske oz. sorodniške
mreže, kar potrjujejo tudi javnomnenjski podatki
(gl. str. 46 in 101) in raziskave (gl. npr. Ule in Kuhar,
2003; Novak in dr., 2004). Temu namenjamo več prostora
Tabela 48: Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, po spolu, Slovenija, 2003 1 (v %)
Iz službe sem prišel/-la domov preutrujen/-a, da bi
lahko opravil/-la vsa potrebna gospodinjska dela.
Težko sem izpolnil/-la svoje družinske obveznosti, ker
sem preveč časa porabil/-la za službo.
Zaradi dela v gospodinjstvu sem v službo prišel/-la
preutrujen/-a, da bi lahko dobro opravljal/-la svoje delo.
V službi sem se težko zbral/-la zaradi druž. obveznosti.
Nekajkrat
na teden
Nekajkrat
na mesec
Enkrat ali
dvakrat
Nikoli
moški 14,2 24,4 17,9 23,0
ženske 19,5 22,8 17,3 13,1
moški 9,1 17,9 21,4 28,5
ženske 8,6 20,1 17,5 25,6
moški 1,1 2,0 10,0 67,8
ženske 1,4 4,7 12,8 53,5
moški 1,1 3,7 12,5 60,8
ženske 0,8 6,4 13,4 51,0
Vir: SJM 2003/2. Opomba: 1 Vsi anketiranci, stari 21–56 let; razliko do 100% v seštevku po vrsticah predstavljajo tisti, na katere se vprašanje
ne nanaša. Vprašanje se je glasilo: ‘Kako pogosto se vam je v preteklih treh mesecih zgodilo kaj od navedenega?’