socialni razgledi 2006 - UMAR

More documents

Recommendations

Info

100 Socialni razgledi 2006 populacija v družbi (Hojnik-Zupanc, 1999: 18). V prihodnjih letih bo treba s prilaganjem sistemov socialne zaščite demografskim spremembam to protislovnost ‘odvisne samostojnosti’ tretje generacije preseči z novo paradigmo soodvisnosti generacij tako pri skrbi za maksimalno avtonomijo kakor pri odvisnosti od družbenih razmer in razpoložljivih dobrin ter posvečati posebno skrb socialnim omrežjem starih ljudi. Okvir 20: Doživljanje starostne praznote Danes se porajajo številni dvomi v vrednost in smisel staranja in starosti (čemur pravimo ‘starostna praznota’). Vsem trem generacijam, najbolj pa tretji, primanjkuje doživljanja, da je starost prav tako smiselno obdobje, kakor so mladost in srednja leta. Razlogi za to obliko bivanjske praznote (eksistencialni vakuum) so isti, kakor za krhanje povezanosti med generacijami. Doživljanje starostne praznote življenja namreč pomeni, da star človek doživlja brezciljnost vsega, kar sam počne ali kar se dogaja z njim. Namesto tega doživlja svojo ali tujo starost le kot mračni konec vseh poti, čeprav je v resnici na trdni in varni življenjski poti s številnimi možnostmi zase in za druge. Pri starih se ta motnja kaže v obliki brezciljnosti, malodušja, neaktivnosti, negativnega stališča in vedenja do mlajših, zapadanja v omame in zasvojenosti, depresijah in samomorilnosti, pri mladih pa se kaže v tem, da se izogibajo starih ljudi, misli na starost in pogovoru o njej. Doživljanje starostne praznote življenja hromi in blokira razpoložljive sile in zmožnosti starega človeka, da bi skrbel zase in dejavno prispeval svoj delež v družbi. Posledice se kažejo v psihosocialnih motnjah, zlasti doživljajski otopelosti, zagrenjenosti in črnogledosti, ki delajo stare ljudi neprijetne sebi in okolici. 6.2 Stanovanjski pogoji starih O stanovanjskih pogojih starih v Sloveniji sistematično ne zbiramo podatkov. Sliko o obstoječih razmerah in potrebah si lahko ustvarimo iz ankete, ki sta jo za potrebe Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2002 izvedla Fakulteta za družbene vede in Urbanistični inštitut RS 82 . Veliko starih živi samih. 48,2% v raziskavo vključenih oseb živi samih, 31,5% pa v dvočlanskih gospodinjstvih. Le redki živijo v številčnejših gospodinjstvih (v 5- ali veččlanskih le 4% vseh). Glede na celotno slovensko populacijo jih bistveno manj živi v lastniških stanovanjih: v lastni hiši ali stanovanju živi 51,9% starih (v celotni populaciji je delež 84,6%), 41% jih živi v najetem stanovanju ali hiši, 3,8% v oskrbovanem stanovanju in 3,3% na kakšen drug način. Stanovanja starih so najpogosteje majhna. Velikost stanovanja, v katerem živijo stari, ustreza tipu oziroma velikosti gospodinjstva. Ker so to najpogosteje samska gospodinjstva, so stanovanja najpogosteje majhna. 51,5% vprašanih živi v stanovanjih do 50 kvadratnih metrov, velikost nad 100 kvadratnih metrov je med starimi redkost. Večina jih je s stanovanjskimi pogoji zadovoljna. Stari so najbolj zadovoljni z dostopom do stanovanjskega objekta, z bližino javnih servisov, z velikostjo stanovanja in z bližino sorodnikov in prijateljev. Velika večina (80%) jih zato v zadnjih letih ni razmišljala o selitvi. 6.3 Omrežja socialne opore starih Čeprav se omrežja socialne opore starih močno zožijo, je njihova opora zadovoljiva. Podatki raziskave Inštituta za socialno varstvo RS (Novak in dr., 2004) iz leta 2004 kažejo, da v Sloveniji prevladujeta domača oziroma družinska ter sosedska oskrba starih in da so pri starejši populaciji pozitivni vplivi omrežij socialne opore povezani predvsem z intenzivnostjo vezi (ko ena oseba zagotavlja več opor hkrati). Socialna omrežja starih so povezana z njihovim zdravstvenim stanjem in z ravnijo funkcionalnih zmožnosti (Dragoš, 2004). Socialna omrežja so kot varovalni dejavniki starih odvisna predvsem od dohodka, fizične kondicije (bolj koristijo tistim s šibko kondicijo), in spola (pomembnejša so za moške, še zlasti tiste s slabšo fizično kondicijo). Okvir 21: Primerjava socialnih omrežij starih in mladih Če primerjamo socialne opore oseb, starih od 18 do 64 let in oseb, starih 65 let in več, opazimo nekaj razlik in podobnosti: (1) omrežja starih so v povprečju manjša kot omrežja mlajših; (2) v primeru finančne stiske se stari bolj kot mladi po pomoč obračajo k sorodnikom; (3) pri druženju imajo stari nekoliko večji delež ženskih sorodnic kot mlajši; (4) stari imajo večjo emocionalno oporo žensk kot moških sorodnikov; (5) pri starih so pomemben vir opore tudi sosedje. Oboji pa se v primeru bolezni obračajo na ženske sorodnice. Z viri socialne opore so najmanj opremljene starostnice, ki živijo same. Socialno omrežje starih tvori v povprečju 5,8 oseb (na ravni celotne populacije 6,5), najpomembnejši vir njihove opore pa so otroci. Z viri neformalne socialne opore so najbolj opremljeni tisti stari, ki bivajo v razširjeni 82 V telefonski in pisni anketi je skupaj sodelovalo 2.359 starih oseb.
Slovenija - dolgoživa družba 101 družini v vaškem okolju, najmanj pa stare ženske, ki živijo same in katerih majhna omrežja so usmerjena predvsem k otrokom. V primeru povečanih potreb imajo te starostnice na voljo zelo malo alternativnih neformalnih virov. V Sloveniji med starimi prevladuje družinski oziroma sorodniški tip socialnega omrežja. To je lahko problematično z vsaj dveh vidikov: omrežja opore pogosto tvorijo ženske sorodnice, kar je lahko zanje vir težav pri usklajevanju številnih obveznosti in s tem vir njihove preobremenitve. Glede na družbene trende spreminjanja družine in čedalje večjega deleža samskih ljudi pa je problem v tem, da je družina kot glavni nosilec dosedanje oskrbe starih pogosto nemočna, družba pa na to še nima ustreznega institucionalnega odgovora. Povečano potrebo po formalnih storitvah lahko še posebej pričakujemo pri skupini starih z malo neformalnimi viri, ki jim ostaja kot možna izbira le še institucionalna oskrba. Omenjena problema je moč reševati le s komplementarnim sodelovanjem neformalnega in javnega sektorja, ki se mora dejavneje vključiti in zagotoviti dostopnost vsem pomoči in nege potrebnim starim, neodvisno od njihovih materialnih, sorodstvenih in drugih razmer. 6.4 Revščina starih Življenjska raven je eden pomembnejših elementov, ki vpliva na socialno vključenost ali izključenost ljudi. Tako kot za prvo in drugo generacijo velja to tudi za tretjo, za katero je v Sloveniji značilno, da je, mnogo bolj kot drugi dve, ogrožena z revščino. Tveganje revščine je med starimi skoraj dvakrat večje kot med celotnim prebivalstvom. V letu 2003 (zadnji dostopen podatek) je v Sloveniji živelo pod mejo revščine 10,0% prebivalstva (leta 2002 9,9%); med osebami, starimi 65 let in več, je bilo v tem letu pod mejo revščine kar 18,5% ljudi (v letu 2002 19,2%). Ženske, stare 65 let in več, revščina bolj ogroža kot moške v isti starosti. V letu 2003 je pod mejo revščine živelo 11,1% starih moških in 22,9% starih žensk. Ogroženost se še poveča, kadar stara oseba živi sama; v letu 2003 je bilo pod mejo revščine kar 39,9% samskih starih. Stare ženske pogosteje kot moški živijo same; samski stan je tako eden pomembnih vzrokov višje stopnje tveganja revščine žensk. Stopnja tveganja revščine je višja med osebami, starimi 65 let in več, ki niso lastniki stanovanj. V skupini prebivalcev v starosti do 64 let ni večjih razlik v tveganju revščine glede na stanovanjski status (precej večje je le pri najemnikih), tveganje revščine v skupini prebivalcev v starosti 65 let in več pa je najvišje med tistimi, ki niso lastniki stanovanj (so bodisi najemniki bodisi uporabniki stanovanj); pod mejo revščine je leta 2003 živelo 30,2% uporabnikov stanovanj. Stopnja revščine je v tej skupini celo nekoliko višja kot med najemniki (29,4%) in približno enkrat višja kot med lastniki (17%). Delež lastnikov stanovanja je med starimi osebami manjši kot v povprečju med prebivalci. 6.5 Dolgotrajna oskrba Veliko starih je kronično bolnih, onemoglih in nesposobnih poskrbeti zase. Njihovo preživetje in življenje je odvisno od pomoči drugih oseb; potrebujejo zdravstvene storitve in storitve socialne oskrbe, ki jim jih ne zagotavljajo člani družine. Ker so te potrebe, ko se pojavijo, trajne in s časom večje, to opredelimo kot potrebo po dolgotrajni oskrbi. Njena zahtevnost in časovni obseg se z leti običajno povečujeta in trajata do konca življenja (gl. Okvir 22). V prihodnosti se bo delež ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, zelo hitro povečeval (gl. Tabelo 35). Vzrok je po eni strani predvideno večje število odvisnih zaradi predvidenega povečanega števila starih ljudi, po drugi strani pa spremembe v vlogi družine in njenih zmožnosti, da nudi oskrbo. Nekoč je bila oskrba izključno stvar družine, danes, ko je odgovornost porazdeljena med družino in državo, pa se zastavlja vprašanje, kako to razmejitev najustrezneje urediti. Večina ljudi želi, da se jim zaradi potrebe po oskrbi ne bi bilo treba preseliti v institucijo. Oskrbo bi zato morali organizirati tako, da jim bo to omogočeno, vendar se v teh primerih oskrba naj ne bi reševala le v družini. Prelaganje prevelikega dela odgovornosti na družino lahko namreč pomeni po eni strani preobremenjenost družine, zlasti žensk, ki najpogosteje skrbijo za druge, po drugi strani pa tudi finančno breme. Ob tem je gotovo pomembno dejstvo, Okvir 22: Skupna OECD, Eurostat in WHO definicija dolgotrajne oskrbe Dolgotrajna oskrba obsega organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih in socialnih storitev osebam, ki zaradi zmanjšane stopnje neodvisnosti in zmožnosti samostojnega življenja potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih v daljšem časovnem obdobju. Odvisnost od pomoči je lahko posledica fizičnih ali psihičnih omejitev, katerih posledica je nezmožnost samostojnega opravljanja osnovnih vsakodnevnih opravil (ang. basic activities of daily living – ADL), kot so: hranjenje, oblačenje, kopanje, uporaba stranišča, vstajanje iz postelje in s stola ali instrumetalnih vsakodnevnih opravil (ang. instrumental activities of daily living - IADL), to je aktivnosti, ki so potrebne za samostojno življenje, kot so nakupovanje, priprava hrane, pranje perila, prevozi, urejanje računov, čiščenje. Vir: JOINT OECD, EUROSTAT AND WHO HEALTH ACCOUNTS (SHA). Guidelines for estimating long-term care expenditure in the joint 2006 SHA data questionnaire, str. 22.
Page 1 and 2:
sr Odgovorna socialni razgledi 2006
Page 3 and 4:
KAZALO Predgovor Povzetek 1 Uvod 7
Page 5 and 6:
Kazalo tabel Socialni razgledi 2006
Page 7 and 8:
Kazalo slik Socialni razgledi 2006
Page 9 and 10:
Socialni razgledi 2006 vii Okrajša
Page 11 and 12:
Socialni razgledi 2006 ix Kaj torej
Page 13 and 14:
Povzetek Primerjava porazdelitve sl
Page 15 and 16:
Socialni razgledi 2006 3 EU25. Tudi
Page 17 and 18:
Socialni razgledi 2006 5 Slovenija
Page 19 and 20:
Uvod Glavni namen projekta, objavlj
Page 21 and 22:
Socialni razgledi 2006 9 družbeno
Page 23 and 24:
Socialni razgledi 2006 11 področje
Page 25:
I. Kako živimo
Page 28 and 29:
16 Socialni razgledi 2006 izdatki z
Page 30 and 31:
18 Socialni razgledi 2006 Razlike v
Page 32 and 33:
20 Socialni razgledi 2006 Tabela 6:
Page 34 and 35:
22 Socialni razgledi 2006 Tabela 7b
Page 36 and 37:
24 Socialni razgledi 2006 Tabela 8:
Page 38 and 39:
26 Socialni razgledi 2006 Tabela 10
Page 40 and 41:
28 Socialni razgledi 2006 vrednosti
Page 42 and 43:
30 Socialni razgledi 2006 Slika 5:
Page 44 and 45:
32 Socialni razgledi 2006 skem 1,7%
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
40 Socialni razgledi 2006 med novim
Page 54 and 55:
42 Socialni razgledi 2006 Kompleksn
Page 56 and 57:
44 Socialni razgledi 2006 Okvir 10:
Page 58 and 59:
46 Socialni razgledi 2006 (Novak in
Page 60 and 61:
48 Socialni razgledi 2006 2. SUBJEK
Page 62 and 63: 50 Socialni razgledi 2006 Tabela 26
Page 64 and 65: 52 Socialni razgledi 2006 Z zdravst
Page 66 and 67: 54 Socialni razgledi 2006 podatki k
Page 68 and 69: 56 Socialni razgledi 2006 2.6 Živl
Page 71 and 72: Slovenija - dolgoživa družba 59 U
Page 73 and 74: Slovenija - dolgoživa družba 61 S
Page 75 and 76: Slovenija - dolgoživa družba 63 s
Page 77 and 78: Slovenija - dolgoživa družba 65 P
Page 85 and 86: Slovenija - dolgoživa družba 73
Page 87 and 88: Slovenija - dolgoživa družba 75 O
Page 89 and 90: Slovenija - dolgoživa družba 77 T
Page 93 and 94: Slovenija - dolgoživa družba 81 T
Page 95 and 96: Slovenija - dolgoživa družba 83 P
Page 97 and 98: Slovenija - dolgoživa družba 85 v
Page 99 and 100: Slovenija - dolgoživa družba 87 i
Page 101 and 102: Slovenija - dolgoživa družba 89 a
Page 105 and 106: Slovenija - dolgoživa družba 93 V
Page 107 and 108: 5. ZDRAVJE STARIH Slovenija - dolgo
Page 111: 6. SOCIALNA VKLJUČENOST STARIH Pre
Page 125: III. STATISTIČNA PRILOGA Urednica:
Page 148 and 149: 136 Socialni razgledi 2006 DEMOGRAF
Page 152 and 153: 140 Socialni razgledi 2006 TRG DELA
Page 154 and 155: 142 Socialni razgledi 2006 IZOBRAŽ
Page 156 and 157: 144 Socialni razgledi 2006 SOCIALNA
Page 158 and 159: 146 Socialni razgledi 2006 MAKROEKO
Page 162 and 163:
150 Socialni razgledi 2006 Literatu
Page 164 and 165:
152 Socialni razgledi 2006 (2005) O
Page 166 and 167:
Druge publikacije UMAR 12/2006: Ref
show all

socialni razgledi 2006 - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?