socialni razgledi 2006 - UMAR

Slovenija - dolgoživa družba
105
projekcije prebivalstva z upoštevanjem drugačnih predpostavk
86 in različnih variantnih parametrov. V nizki varianti
demografskih projekcij so zadržane nizke stopnje rodnosti
in ne toliko povečano pričakovano življenje, v visoki
varianti pa so privzete predpostavke o višji rodnosti in o
daljšem pričakovanem življenju (gl. Tabelo 62).
Ne glede na uporabljene variantne parametre se deleža
oseb, starih 65 in več, ter tistih, ki so stari 85 in več
(stari stari), podvojita oziroma potrojita. Zaradi takih
sprememb so vprašanja vzdržnosti, učinkovitosti in pravičnosti
sistemov financiranja med ključnimi razvojnimi
temami na področju sistemov socialne zaščite. Naraščanje
deleža prebivalstva, starega 65 let in več, bo pomembno
vplivalo na povečanje potreb in izdatkov za pokojnine,
za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in za druge, s staranjem
povezane izdatke.
7.1 Projekcije izdatkov
V okviru Evropske komisije so bile opravljene projekcije
izdatkov, ki so povezani s staranjem 87 . Pokojninske izdatke
so z uporabo svojih modelov pripravile države same, za
izdatke zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in za
izobraževanje ter za brezposelne pa jih je po enotni metodologiji
pripravila Evropska komisija 88 . Ker je bilo treba
fiskalne učinke posamezne države primerjati v okviru EU, je
bila pri ugotavljanju finančnih posledic staranja uporabljana
samo srednja (EU) varianta.
7.1.1 Pokojninski izdatki
Pokojninski izdatki so zaradi starostnega pogoja kot podlage
za pridobitev pravic oz. pokojnin neposredno povezani s
prebivalstveno starostno sliko in perspektivo, odvisni pa so
tudi od narave sistema in parametrov, ki sistem opredeljujejo.
Po projekcijah naj bi se izdatki za pokojnine s sedanjih
11,2% BDP do leta 2050 namreč povečali na 18,5% BDP,
pokojninski prispevki pa z 9,9% na 10,9% (gl. Tabelo 63;
tudi SP: Tabela 57).
Slovenski pokojninski sistem je v primerjavi z drugimi
evropskimi in neevropskimi državami ocenjevan kot precej
radodaren. Razmerje med povprečno starostno pokojnino
in povprečno plačo (nadomestitvena stopnja) je bilo še
v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja okoli 80%,
starostni in zavarovalni pogoji za upokojitev pa so bili s
stališča upokojevanja izrazito ugodni (nizka upokojitvena
starost in relativno visoka letna odmerna stopnja). Pokojninski
sistem je tudi blažil posledice težav na trgu dela
in dopuščal upokojitve pod ugodnejšimi upokojitvenimi
pogoji za presežne delavce. Število upokojencev je v devetdesetih
letih hitro naraščalo: od 393.000 v letu 1991 je
do leta 1999 naraslo na 460.000 (za 17%), po tem letu pa
je do leta 2005 še dodatno poraslo na 505 tisoč (za 10%).
Skupno se je število prejemnikov starostnih, invalidskih,
družinskih in v letih po reformi še vdovskih pokojnin povečalo
za 112.000 oz. za 18%. Izdatki za pokojnine (brez
izdatkov za zdravstveno varstvo upokojencev) pa so se v
tem obdobju znašali dobrih 11% BDP. S stališča javnega
financiranja je bila pokojninska ureditev že v devetdesetih
komaj vzdržna; v daljšem časovnem obdobju pa so se
izdatki za pokojnine po takratnih projekcijah povečevali
zelo hitro in v letih okoli 2035 dosegli več kot 24% BDP.
Financiranje prihodnjih pokojninskih izdatkov je bilo v
takratnem sistemu nevzdržno.
Pokojninska reforma je z letom 2000 močno zaostrila
glavne parametre javnega in obveznega pokojninskega
sistema. Povečala je minimalno upokojitveno starost,
Tabela 63: Učinki staranja na javnofinančne izdatke, Slovenija, 2005 in projekcije za obdobje 2010–2050
2005 2010 2020 2030 2040 2050
Deleži v BDP, v %
Starostno vezani odhodki 18,8 18,9 20,9 24,2 27,7 30,1
Pokojnine 11,2 11,2 12,5 14,6 17,0 18,5
Zdravstvo 6,7 6,7 7,3 8,2 9,0 9,6
Dolgotrajna oskrba 0,9 1,0 1,1 1,4 1,7 2,0
Pokojninski prispevki 9,9 10,3 10,9 11,0 10,9 10,9
Predpostavke
Stopnja delovne aktivnosti moških (15–64) 73,5 76,4 77,9 77,0 75,4 76,4
Stopnja delovne aktivnosti žensk (15–64) 63,9 66,3 69,0 69,8 69,0 70,5
Skupna delovne stopnja aktivnosti (15–64) 68,8 71,5 73,6 73,5 72,3 73,5
Stopnja brezposelnosti 6,0 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4
Vir: (2005) Konvergenčni program. Ministrstvo za finance.
86
Gl. npr. Kraigher (2005), Sambt (2005).
87
Pokojninske izdatke so v okviru EU z uporabo svojih modelov pripravile države same in so jih v postopku preverjanja (v odprti metodi
koordinacije) predstavile delovni skupini.
88
V Sloveniji smo izdatke za zdravstveno varstvo in izdatke za dolgotrajno oskrbo pripravili tudi sami. Rezultati projekcij, ki so bile pripravljene
v Sloveniji, in projekcij, ki jih je za Slovenijo pripravila Evropska komisija, se bistveno ne razlikujejo.