socialni razgledi 2006 - UMAR

68 Socialni razgledi 2006
Tabela 32: Priseljeni v Slovenijo in odseljeni iz Slovenije po državljanstvu, 1996–2004
1996 1998 2000 2002 2004
Priseljeni
Vsi 9.495 4.603 6.185 9.134 10.171
Državljani Slovenije 1.500 857 935 1.432 1.574
Državljani držav, nastalih iz nekdanje Jugoslavije 6.916 2.848 4.458 6.275 7.386
Državljani drugih evropskih držav 736 679 615 1.109 890
Državljani držav Azije in Afrike 116 114 92 176 218
Državljani držav Amerike, Avstralije in Oceanije 68 47 75 119 103
Državljani neznanega državljanstva 159 58 10 22 0
Odseljeni
Vsi 2.985 6.708 3.570 7.269 8.269
Državljani Slovenije 803 705 1.559 2.624 2.265
Državljani držav, nastalih iz nekdanje Jugoslavije 1.606 4.804 1.378 3.856 4.329
Državljani drugih evropskih držav 371 667 478 570 1.451
Državljani držav Azije in Afrike 76 104 43 126 108
Državljani držav Amerike, Avstralije in Oceanije 51 45 52 87 56
Državljani neznanega državljanstva 78 383 60 6 60
Vir: SURS.
Tabela 33: Povprečna starost priseljenih v Slovenijo in odseljenih iz Slovenije, 1996–2004, v letih
1996 1998 2000 2002 2004
Priseljeni
Državljani Slovenije 35,9 37,2 40,4 39,0 38,8
Tujci 30,2 30,5 31,8 32,5 31,7
Odseljeni
Državljani Slovenije 33,9 35,8 35,2 36,8 36,1
Tujci 28,6 34,7 37,1 33,2 33,4
Vir: SURS.
starost višja od 30 let. To so zelo visoke vrednosti. Leta
1990 je bila povprečna starost vseh priseljenih, ne glede
na državljanstvo, 26 let, odseljenih pa 28 let. V samo dveh
letih se je povprečna starost priseljenih dvignila za 10 let,
odseljenih pa za 8 let v štirih letih. Tako veliko in hitro
povečanje starosti kaže na bistveno spremembo vsebine
selitev. Ekonomsko pogojene selitve so zamenjale politično
in etnično obarvane. Po nekaj letih, ko so se tokovi ekonomskih
selitev obnovili, se je povprečna starost znižala, vendar
na višjo raven kot pred osamosvojitvijo. Sodeč po podatkih
o spolni in starostni sestavi priseljenih in odseljenih tujcev,
v Sloveniji pogosteje ostanejo ženske kot moški.
V drugi polovici 20. stoletja je bil obseg notranjih selitev
(selitve znotraj Slovenije) mnogo večji od obsega zunanjih.
Deagrarizacija, industrializacija, urbanizacija so pospeševale
preseljevanja zlasti s podeželja v mesta. Šele ob koncu osemdesetih
let se je sprožil sprva še šibak nasprotni selitveni tok,
in sicer iz večjih mest na primestna območja. Največ ljudi je
zamenjalo kraj svojega stalnega prebivališča v šestdesetih
in sedemdesetih letih. Pogostnost notranjih selitev se je nato
zmanjševala do konca stoletja, v prvih letih novega tisočletja
pa se je ponovno nekoliko povečala.
Tabela 34: Notranje selitve, Slovenija, 1965–2004
Obdobje
Povprečno letno
število selitev
Selitve na 1000
prebivalcev
1965–1969 59.800 35,4
1970–1974 54.800 31,3
1975–1979 59.100 32,1
1980–1984 52.700 27,4
1985–1989 43.100 21,7
1990–1994 37.000 18,5
1995–1999 28.700 14,4
2000–2004 30.735 15,4
Vir: SURS.
Selitve so značilnost mladih. Najpogostejše so v obdobju,
ko mladi iščejo zaposlitev in si ustvarjajo družine. Ker
se vstop v zaposlitev odmika v višje starosti, oblikovanje
družine z otrokom (otroki) pa prav tako, se povprečna
starost tistih, ki se selijo, počasi, a vztrajno povečuje. V
obdobju 1982–2004 se je povprečna starost tistih, ki so se
selili znotraj Slovenije, povečala za 5 let, s 25 na 30 let.