socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Slovenija - dolgoživa družba<br />
91<br />
ženimi in ženskami. Podobna fleksibilizacija trga dela se je<br />
v zadnjih letih zgodila tudi v Sloveniji; prišlo je namreč do<br />
starostne segmentacije trga dela, ki je bolj fleksibilen, ko gre<br />
za mlade. Na starostno segmentacijo trga dela opozarjajo<br />
tudi sociologi (Kanjuo Mrčela, Ignjatovič, 2004).<br />
Uvajanje fleksibilnih oblik dela lahko vodi tudi v segregacijo<br />
trga dela. Uvajanje takih oblik dela lahko vodi<br />
k oblikovanju t. i. primarnega in sekundarnega trga; na<br />
primarnem trgu delovne sile so zaposlitve stalne in bolje<br />
plačane, na sekundarnem trgu pa se pojavljajo slabše<br />
plačane in manj stalne zaposlitve. Take oblike ureditve<br />
dela lahko vodijo tudi do pritiskov za ustvarjanje delovnih<br />
mest z nizkimi kvalifikacijami; tisti, ki taka delovna mesta<br />
zasedajo, imajo velikokrat manjše možnosti za nadaljnje<br />
usposabljanje (Sicherl, 2003: 101) in napredovanje. Tudi<br />
zato EU vse aktivneje išče ravnovesje med prožnostjo in<br />
varnostjo na trgu dela. Tako se je uveljavil izraz ‘varna<br />
fleksibilnost’ oziroma skovanka ‘flexicurity’ (gl. Okvir 17).<br />
Iz tega izhajajoče politike naj bi se zgledovale po danskem<br />
vzorčnem modelu iz devetdesetih let (gl. Okvir 18).<br />
Okvir 17: Varna fleksibilnost<br />
Withagen in Tros (2004: 4) varno fleksibilnost opredelita kot politiko in strategijo, ki na eni strani spodbuja fleksibilnost<br />
na trgu dela, v organizaciji dela in industrijskih odnosih ter varnost zaposlitve in socialno varnost na drugi<br />
strani. Podata naslednjo opredelitev varne fleksibilnosti, ki združuje tipični opredelitvi varnosti in fleksibilnosti: (1)<br />
stopnja zaposlitvene varnosti, ki omogoča kariero, aktivnost in socialno vključenost tudi manj usposobljenim delavcev<br />
s slabšim položajem na trgu dela; in hkrati zagotavlja (2) stopnjo numerične, funkcionalne in plačne fleksibilnosti,<br />
ki omogoča trgu dela in posameznemu podjetju hitro in ustrezno prilagoditev spremenjenim pogojem z namenom<br />
ohranitve konkurenčnosti in produktivnosti.<br />
Okvir 18: Zlati trikotnik danskega trga delovne sile*/ Danski model dinamičnega trga dela<br />
Veliko novih delovnih mest<br />
Prožni<br />
trg dela<br />
Visoka nadomestila<br />
Pravice in dolžnosti<br />
aktivacije<br />
Sistem zavarovanja za<br />
brezposelnost<br />
Aktivacijska politika<br />
zaposlovanja<br />
*Povzeto po: OECD (2004: 97) in Kanjuo Mrčela, Ignjatovič, 2004: 243.<br />
Danski model iz devetdesetih velja za vzorčni model dinamičnega trga dela, ker je vnesel dobre rezultate na trgu<br />
dela, predvsem močno povečal zaposlenost. Danska ima uspešno delujočo kombinacijo dinamičnega trga dela in<br />
relativno visoko stopnjo socialne varnosti. Za njen blaginjski model velja učinkovita kombinacija prožnosti (velika<br />
zaposlitvena mobilnost kot posledica relativno nizke varnosti zaposlitve), socialne varnosti (radodaren sistem zavarovanja<br />
za brezposelnost) in aktivne politike trga dela. Madsen (2002) specifičnost danskega modela opisuje kot<br />
prevlado majhnih in srednjih podjetij, visoka nadomestila za brezposelne, državo blaginje, ki jo podpirajo visoke<br />
stopnje zaposlenosti moških in žensk, razvit javni sistem izobraževanja in usposabljanja ter sistem industrijskih<br />
odnosov, ki daje veliko vlogo <strong>socialni</strong>m partnerjem (povzeto po Kanjuo Mrčela, Ignjatovič, 2004: 242). Uspešnost<br />
aktivne politike zaposlovanja se pripisuje zelo natančni ciljni določenosti tako glede delodajalcev kot tudi delojemalcev<br />
(Kanjuo Mrčela, Ignjatovič, 2004: 243).
Change language