socialni razgledi 2006 - UMAR

36 Socialni razgledi 2006
Slika 8: Delež zasebnih izdatkov v celotnih izdatkih za izobraževalne ustanove terciarnega
izobraževanja, Slovenija, 2002 (v %)
60
50
40
30
20
10
0
ZDA
PL
UK
ES
SI
NL
IT
HU
EU25
FR
IE
BE
EU15
v %
SZ
SE
PT
AT
DE
FIN
DK
NO
GR
Vir: Population and social condition – Eurostat (2005), Education at Glance 2005 - OECD (2005); preračuni UMAR.
strukturi financiranja povečal (s 84% na 91%), in sicer kljub
precejšnjemu povečanju vpisa odraslih, ki si sami plačujejo
izobraževanje. Zasebni izdatki na terciarni ravni so se
povečali v letih 1995–2000 (od 20% v letu 1995 na 28%
v letu 2000), ko je izjemno porasel vpis na izredni študij,
za katerega si šolnine plačajo študentje večinoma sami, po
letu 2000 pa je povečanje vpisnih mest na redni študij in
omejevanje izrednega študija prispevalo k znižanju deleža
zasebnih virov na 25% 27 .
1.5.4 Dostopnost stanovanj
Ključni načeli, ki usmerjata regulacijo stanovanjske politike,
sta, kot pri ostalih področjih socialne politike, načeli
učinkovitosti in enakosti. Ker pa je stanovanje življenjska
dobrina, usmerja regulacijo stanovanjske politike predvsem
načelo enakosti (Le Grand in dr., 1992).
Ko mislimo stanovanje z vidika dostopnosti, mislimo minimalne
stanovanjske standarde, ki naj bi bili zagotovljeni
vsem pod enakimi pogoji. Ti so opredeljeni v Stanovanj-
skem zakonu. Ta kot ‘primerno stanovanje’ določa tisto
stanovanje, ki je “… v stavbi, ki je zgrajena v skladu z
minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih
stavb in stanovanj in je zanjo v skladu s predpisi o graditvi
objektov izdano uporabno dovoljenje. Stanovanje mora
imeti ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere)
ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika
oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki
živijo z lastnikom oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu,
ter ustrezati površinskim normativom, ki so
določena v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj
v najem“ (Ur. l. RS, št. 69/2003). Država je dolžna ustvarjati
možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno
stanovanje. Kot mehanizme, ki naj olajšajo dostop do
stanovanj, zakon opredeljuje možnost najema neprofitnega
stanovanja na podlagi javnega razpisa, možnost subvencije
najemnine in možnost dolgoročnih posojil za pridobivanje
ali obnovo stanovanj. Za začasno reševanje stanovanjskih
potreb socialno ogroženih oseb pa Stanovanjski zakon
nalaga občinam, da zagotavljajo sredstva za izgradnjo in
pridobivanje stanovanjskih stavb za te namene.
Slika 9: Delež zasebnih izdatkov v celotnih izdatkih za izobraževalne ustanove po ravneh izobraževanja,
Slovenija, 1995 in 2003 (v %)
30
25
20
1995 2003
v %
15
10
5
0
Vse rav ni
izobražev anja
Predšolsko
izobražev anje
Osnov nošolsko
izobražev anje
Srednješolsko
izobražev anje
Terciarno
izobražev anje
Vir: Izobraževanje - Statistične informacije št. 149, SURS (2005) in Izobraževanje – Prva statistična objava št. 86, SURS (2006); preračuni UMAR.
27
Po podatkih iz letnih poročil javnih zavodov pomenijo zasebni viri na višjih in visokih šolah v povprečju nekaj več kot 15% vseh prihodkov,
na nekaterih družboslovnih fakultetah pa ob velikem številu izrednih študentov celo več kot tretjino.