socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
43
Tabela 20: Zakaj nekateri ljudje živijo v pomanjkanju 1 (stališča prebivalcev Slovenije in EU), 2001/2002 (v %)
Slovenija EU25 EU15 EU10
Nepravičnost v družbi 45 37 35 50
Neizogibna posledica modernega razvoja 22 22 23 20
Lenoba ali pomanjkanje volje 15 18 18 16
Niso imeli sreče 13 17 19 9
Nič od naštetega 5 5 6 5
Vir: Böhnke, 2004: 9–10. Opomba: 1 Možen en odgovor.
vprašani v Sloveniji najpogosteje navajajo alkoholizem
(53%), brezposelnost (47%) in bolezen (36%). Enako navajajo
tudi vprašani v drugih državah novih članic EU (gl.
Tabelo 20). Primerjalna analiza po državah je pokazala, da
vprašani v premožnejših državah (in državah, v katerih v socialni
politiki bolj kot državno zagotavljanje socialne zaščite
prevladujejo principi in prakse uveljavljanja individualne
odgovornosti) pogosteje razlagajo socialno izključenost z
individualnim neuspehom (Böhnke, 2004: 9).
Analiza subjektivnih zaznav socialne izključenosti
(Böhnke, 2004) je pokazala, da je v državah EU občutek
socialne izključenosti (merjen kot občutenje odtujenosti,
nemoči in manjvrednosti, pomanjkanja priznanja ter marginalnosti
v družbi) na individualni ravni v vseh državah
močno povezan z izkušnjo brezposelnosti in resnimi
finančnimi težavami, še bolj pa s stanjem večkratne prikrajšanosti.
V analizi se je večkrat potrdilo, da je povezava
med izključenostjo iz zaposlitve (brezposelnostjo) in občutenjem
socialne izključenosti močnejša v starih državah
članicah EU (EU15) kot v novih; glede tega Slovenija kot
nova članica ni izjema.
Subjektivne občutke socialne izključenosti lahko dopolnimo
z objektivnimi laekenskimi kazalniki socialne izključenosti
in revščine. Gledano primerjalno z drugimi državami
EU25 se Slovenija po kazalnikih 38 ključnih dimenzij uvršča
relativno ugodno.
(i) Med vsemi državami EU25 ima drugo najnižjo stopnjo
tveganja revščine 39 (10% leta 2003; EU25 15%; na
prvem mestu je Češka z 8%), sledijo Luksemburg in
Finska z 11% ter Madžarska in Nizozemska s stopnjo
12%.
(ii) Ima četrti najnižji delež odraslih oseb (18–59 let), ki
živijo v gospodinjstvih brez zaposlitve (leta 2005 6,7%;
EU25 10,2%).
(iii) Po stopnji dolgotrajne brezposelnosti se uvrsti na 11.
mesto med državami EU25 (leta 2005 3,1%; EU25
3,9%).
(iv) Pričakovano trajanje življenja je nižje kot v povprečju
EU25. Leta 2003 je bilo življenjsko pričakovanje moških
73,2 leti (EU25 75,1 let), žensk pa 80,7 let (EU25
81,2 leti) (gl. tudi Sliko 31).
Okvir 10: Razvojni dokumenti na področju zmanjševanja socialne izključenosti
Slovenija je kot eno prednostnih politik že spomladi leta 2000 sprejela Program boja proti revščini in socialni
izključenosti. Program je bil usmerjen predvsem v ukrepe za zmanjšanje revščine, za pomoč tistim, ki so se že znašli
v revščini ali ki so bili v nevarnosti, da vanjo zdrsnejo, posebej poudarjeno pa je bilo medresorsko usklajevanje
ukrepov. Od leta 2002 je bila Slovenija vključena v Program Evropske komisije, namenjen preprečevanju socialne
izključenosti, konec leta 2003 pa je bil podpisan Skupni memorandum o socialnem vključevanju, na podlagi
katerega je Slovenija pripravila Nacionalni akcijski načrt o socialnem vključevanju za obdobje 2004–2006 (NAPvključevanje,
2004), za obdobje 2006–2008 pa je pripravila Nacionalno poročilo o strategijah socialne zaščite in
socialnega vključevanja.
Kot ključni izzivi za socialno vključevanje v Sloveniji so v NAP-vključevanje (in že tudi v Skupnem memorandumu)
navedeni naslednji: nadaljnji razvoj vključujočega trga dela in spodbujanje zaposlovanja kot pravice in možnosti za
vse, zagotavljanje ustrezne izobrazbe, zagotavljanje ustreznih bivalnih razmer za vse, zmanjševanje regionalnih
razlik, izboljšanje zagotavljanja socialnih storitev in zagotavljanje ustreznega dohodka ter sredstev za človeku dostojno
življenje (NAP-vključevanje, 2004: 5–7).
(se nadaljuje)
38
Podatki o deležu oseb, ki zgodaj opuščajo izobraževanje, so za Slovenijo nezanesljivi.
39
V prejšnjih publikacijah UMAR so bili (tudi zaradi kontinuitete s podatki prejšnjih let) za primerjavo z EU15 uporabljeni izračuni stopenj
tveganja revščine brez dohodkov v naravi. Odkar se meritve revščine usklajeno opravljajo za vse nove članice, pa Eurostat za deseterico
objavlja podatke, kjer so pri preračunih stopenj tveganja revščine uporabljeni tudi dohodki v naravi. Zato se Slovenija uvršča tako visoko.