socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
51
Slika 13: Pomen dela v življenju posameznika,
izbrane države, 2002
GR
SI
IT
PL
IL
ES
PT
CH
AT
BE
FI
HU
FR
SE
CZ
NO
DE
IE
DK
NL
GB
Slika 14: Pomen prostega časa v življenju
posameznika, izbrane države, 2002
DK
FI
SE
SI
NL
AT
ES
NO
IL
IE
GR
BE
CH
GB
DE
IT
PL
CZ
HU
PT
FR
5 6 7 8 9 10
Vir: ESS 2002. Opomba: Povprečna vrednost na lestvici 0–10 (‘10’ zelo je pomemben).
5 6 7 8 9 10
2.3 Zadovoljstvo z zdravjem
in zdravstvenim sistemom
Slovenci in Slovenke svoje zdravje ocenjujejo razmeroma
nizko. Tudi po tem kazalniku se Slovenija uvrsti v spodnjo
tretjino (v raziskavo vključenih) evropskih držav. V Sloveniji
je svoje zdravje ocenilo kot dobro 54% prebivalcev
(seštevek odgovorov ‘zelo dobro’ in ‘dobro’), v vključenih
evropskih državah pa 56,4%.
Ocene zdravja se med skupinami anketirancev zelo
razlikujejo. Ženske na primer svoje zdravje v povprečju
ocenjujejo slabše kot moški; kot dobro ga oceni 48,1%
žensk in 61,1% moških. To je deloma učinek višje povprečne
starosti žensk zaradi daljše življenjske dobe, deloma
pa učinek delovanja družbenih stereotipov, saj so ženske
v družbenih interakcijah bolj pripravljene priznavati morebitne
težave z zdravjem kot moški. Ženske in moški se
že skozi socializacijo naučijo, da se na svoja telesna stanja
odzivajo na različne načine. Prisotnost bolezni je manj
stigmatizirajoča za žensko (‘šibkejši spol’), saj sta moč
in zdravje tradicionalno moški vrednoti. Zato so ženske
bolj pripravljene sporočati bolezenska stanja, od moških
Slika 15: Ocena zdravja, delež odgovorov ‘zelo
dobro’ in ‘dobro’, izbrane države, 2002 (v %)
CH
IE
BE
DK
AT
NL
NO
IL
GB
GR
SE
FI
ES
IT
FR
SI
PL
CZ
PT
HU
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Vir: ESS, 2002.
pa se pričakuje, da jih bodo prenašali ‘stoično’, da se ne
bodo pritoževali, da bodo stvar ‘moško prenesli’. Moški
se redkeje pogovarjajo o bolezenskih simptomih, kronična
bolezen lahko nasploh ogrozi atribute njihove moškosti
(White, 2002:149). Družbene norme se pri tem vprašanju
deloma odrazijo kot napihnjena razlika v oceni zdravja
med spoloma.
Med anketiranci do 45. leta svoje zdravje kot dobro ocenjuje
60% do 80% oseb, med anketiranci nad 60 let pa 20–25%.
Odnos med samooceno zdravja in starostjo je bolj zapleten,
kot se zdi sprva, saj vanj močno posegata dejavnika izobrazbe
in dohodka. Ocena namreč raste z višino dohodka in
izobrazbe po starostnih skupinah. Anketiranci z dohodkom
gospodinjstva pod 500 evrov v vseh starostnih kategorijah
svoje zdravje namreč ocenjujejo kot dobro v manjših deležih
kot anketiranci, katerih dohodki gospodinjstva presegajo
2000 evrov (31,1% nasproti 61,9% v starostni skupini
45–60 let). To velja tudi za izobrazbo; anketiranci z višjo
izobrazbo v vseh starostnih skupinah zdravje ocenjujejo
višje. To kaže prisotnost psihosomatskega elementa v samoocenah
zdravja, saj se v njih močno odrazi subjektivno
počutje posameznika in preko tega stresi zaradi povečanih
aktualnih in potencialnih socialnih tveganj.
Slika 16: Ocena stanja zdravstvenega sistema v
državi, izbrane države, 2002
BE
AT
DK
FI
CH
IL
FR
NL
NO
ES
SE
CZ
GB
DE
SI
IT
GR
IE
PL
HU
PT
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Vir: ESS 2002. Opomba: Povprečna vrednost na lestvici 0–10
(‘10’ izredno dobro).