socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
56 Socialni <strong>razgledi</strong> <strong>2006</strong><br />
2.6 Življenjski optimizem/<br />
/pesimizem<br />
Ko gledajo na prihodnost, so nekateri ljudje bolj črnogledi<br />
(pesimistični), drugi pa vidijo prihodnost bolj rožnato<br />
(so bolj optimistični). Ocene življenjskega optimizma ali<br />
pesimizma so zato dober izraz splošnega življenjskega<br />
ne/zadovoljstva.<br />
Slovenci in Slovenke smo zmerni optimisti; optimizem s<br />
starostjo pada. Leta 2005 sta svojo optimistično/pesimistično<br />
naravnanost 45 na lestvici 0–10 ocenila z oceno 6,62.<br />
Pri skupini v starosti do 25 let je povprečna ocena 7,13, pri<br />
skupini nad 60 let pa nekoliko nižja, in sicer 6,30. Zanimivo<br />
je, da je optimizem najnižji v starostni skupini od 45 do 60<br />
let. Razloge bi lahko iskali v tem, da je v ‘mlajšem’ delu te<br />
skupine prisoten strah pred izgubo zaposlitve v sorazmerno<br />
najmanj ugodnem življenjskem obdobju, ‘starejši’ del pa se<br />
bliža upokojitvi v razmeroma manj ugodnih pogojih, kot je<br />
to veljalo za pretekle generacije.<br />
Optimistična perspektiva narašča z izobrazbo anketiranca.<br />
Povprečna vrednost ocene je v skupini prebivalcev z osnovno<br />
šolo 6,18, s poklicno 6,60, z gimnazijo ali višjo šolo 6,72,<br />
pri anketirancih z visoko šolo pa 7,35. Nekoliko manj izrazit<br />
je vpliv dohodka gospodinjstva (6,22 pri skupini z dohodkom<br />
pod 500 evrov, 6,89 pri skupini nad 1.900 evrov), kar<br />
bi lahko opozarjalo na večjo težo (pomanjkanja ustrezne)<br />
izobrazbe v kontekstu spreminjajočega se trga dela.<br />
Sklep<br />
Slovenci in Slovenke gledajo na prihodnost z zmernim<br />
optimizmom in v času pozitivno ocenjujejo spremembe<br />
življenjskega standarda in življenjskih pogojev. Pa vendar<br />
slednje ocenjujejo nižje in v manjšem deležu, kot bi pričakovali<br />
glede na statistično izmerjene spremembe življenjskih<br />
pogojev. Kako pojasniti ta razhajanja? V odgovoru ne<br />
znamo biti izčrpni, zagotovo pa lahko razhajanja pojasnimo<br />
tudi kot posledico neskladja med retrospektivnim ocenjevanjem<br />
in ocenami trenutnega življenjskega okolja. V<br />
subjektivnih ocenah anketirancev se ‘za nazaj’ namreč zelo<br />
težko odrazijo pozitivni premiki, saj je v njihovi perspektivi<br />
močno prisotna aktualna problematika. Ta zaradi časovne<br />
bližine vedno poslabša podobo sedanjega trenutka in ustvari<br />
neugodno izhodišče primerjav za nazaj. Preteklost je torej,<br />
glede na sedanjost, vedno videti boljša, kot je ‘takrat’ tudi<br />
dejansko bila. Kljub temu pa bi morali biti izredno negativno<br />
ocenjeni razvojni premiki pomemben kazalnik oblikovalcem<br />
politik; kažejo namreč podobo razvojnih trendov,<br />
kakršno ima slovenska javnost. To pa je z vidika oblikovanja<br />
ukrepov zagotovo pomembno družbeno dejstvo.<br />
Optimizem je rahlo bolj izrazit pri skupini zaposlenih<br />
(6,82) kot nezaposlenih (6,47). Razlog je po eni strani<br />
dejstvo, da strah pred izgubo zaposlitve pri zaposlenih<br />
podobno negativno vpliva na njihov optimizem kot izguba<br />
zaposlitve. Po drugi strani pa zaradi premajhnega števila<br />
nezaposlenih v vzorcu ni mogoče ločeno opazovati nezaposlenih,<br />
ki so zaposlitev izgubili, in tistih, ki iščejo prvo<br />
zaposlitev. Ti so praviloma mladi in bolje izobraženi, zato<br />
je njihov optimizem sorazmerno višji.<br />
45<br />
Kako bi opredelili sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da ste velik pesimist, 10 pa, da ste velik optimist? (SJM 2005/1)
Change language