socialni razgledi 2006 - UMAR

82 Socialni razgledi 2006
izobrazbo, meni, naj se ženska zaposli s polnim delovnim
časom, ko par še nima otrok in potem, ko so otroci že zapustili
dom. Skoraj polovica anketiranih meni, naj se ženska s
predšolskim otrokom zaposli s skrajšanim delovnim časom;
četrtina jih meni, naj se zaposli s polnim delovnim časom,
četrtina pa, da naj ostane doma. Stališču, naj ženska ostane
doma, dokler otrok še ne hodi v šolo, so zlasti naklonjeni
nižje izobraženi.
2.4.1.1 Delitev dela v družini
V delitvi dela v družini še vedno ni opaznejših znakov
enakosti med partnerjema. Razporeditev vlog in odnosov
v družini je, sodeč po raziskavah od leta 1977 dalje, precej
tradicionalna (Ule in Kuhar, 2003; SJM). Videti je tudi, da
starši v vseh tipih družin, vključno z enostarševskimi, delovno
razbremenjujejo otroke, čeprav jih s tem prikrajšajo
za pomembne življenjske in delovne izkušnje. Opazna je
namreč izrazita odsotnost otrok pri tistih vrstah družinskega
dela, kjer bi sicer lahko sodelovali.
Opravila, ki so bila že tradicionalno vezana predvsem na
ženske, ostajajo pretežno njihova naloga. Ženske v večji
meri perejo perilo, pospravljajo in čistijo po hiši ali stanovanju,
pripravljajo hrano in kuhajo. Moški so zadolženi za
manjša popravila v hiši. Skrb za bolne in pomoči potrebne
družinske člane je najpogosteje prepuščena ženskam. Tudi
nakupovanje hrane je najpogosteje ‘naloga’ žensk, čeprav
pri tem moški sodelujejo nekoliko bolj kot npr. pri negi
bolnih družinskih članov.
O neenakomerni delitvi opravil med spoloma še jasneje
priča podatek o številu ur, porabljenih za gospodinjstvo 58 .
Ženske v starosti 20–74 let v Sloveniji porabijo za gospodinjska
dela (vključno s skrbjo za otroke) dnevno skoraj
5 ur, kar je približno 2,5-krat več časa kot moški (dobri 2
uri in pol) (gl. Tabelo 43). V približno enakem razmerju se
kaže poraba časa za nego otroka (ženska v povprečju skoraj
3 ure in pol tedensko, moški slabo uro in pol tedensko). V
strukturi gospodinjskih opravil porabijo ženske v Sloveniji
za klasična gospodinjska 59 opravila 88% svojega časa,
moški pa 49%, za druga gospodinjska opravila pa porabijo
moški (51%) več časa kot ženske (12%) (gl. SP: Tabela 48
in tudi Tabela 49).
Med devetimi v Eurostatovo raziskavo vključenimi državami
EU leta 2004 ni velikih razlik v delitvi gospodinjskega
dela. V povprečju opravijo ženske med 60 in 66% vsega
gospodinjskega dela. Največ časa (okrog 5 ur dnevno)
za to porabijo Estonke, Madžarke in Slovenke, Švedinje,
Norvežanke in Finke pa temu delu namenijo manj kot 4 ure
dnevno. Najbolj enakomerna delitev dela je v družinah na
Švedskem, kjer opravijo moški, v primerjavi z ženskami,
največji delež gospodinjskih opravil. Estonci, Slovenci,
Madžari in Belgijci porabijo dnevno več časa za gospodinjstvo
(od 2 uri 48 minut do 2 uri in 39 minut) kot moški
v ostalih državah.
Samo z otroki (brez drugih opravil) se največ časa dnevno
ukvarjajo Belgijke, Madžarke (po 35 minut) in Norvežanke
(34 minut), najmanj pa Nemke (26 minut), Francozinje
in Finke (28 minut). Slovenke so nekje na sredini teh držav
(29 minut dnevno).
Tabela 43: Delitev dela v družini, po spolu, Slovenija, 2003 (v %) 1
Vedno oz.
običajno jaz
Vedno oz.
običajno
partner/ka
Oba enako
Nekdo drug
Pere perilo moški 3,8 80,6 11,8 3,4
ženske 90,4 2,0 5,0 2,7
Manjša popravila v hiši moški 83,1 3,8 9,7 3,0
ženske 4,6 72,2 19,3 3,5
Skrbi za bolne družinske člane moški 5,1 29,6 60,8 1,7
ženske 44,0 3,8 48,3 1,5
Nakupuje hrano moški 11,7 31,9 53,8 2,1
ženske 41,9 6,5 49,2 2,3
Pospravlja in čisti po hiši ali stanovanju moški 4,2 52,6 38,6 4,2
ženske 63,3 2,7 31,3 2,7
Pripravlja hrano, kuha moški 8,0 58,2 27,8 5,1
ženske 63,6 6,2 26,7 3,5
Vir: SJM 2003/2. Opomba: 1 Odgovarjali so tisti, ki živijo z zakoncem ali partnerjem, stari 21–56 let. Vprašanje se je glasilo: ‘Kdo v vašem
gospodinjstvu opravlja naslednja dela?’
58
Zaradi primerljivosti s podatki Eurostata so podatki preračunani na populacijo 20-74 let. Določene podatke in ugotovitve zato velja jemati
z zadržkom; upoštevajoč preračune na ustreznejšo populacijo bi se bistveno spremenili (povečali). Anketo je v Sloveniji v obdobju april
2000 – marec 2001 izvedel SURS.
59
Gospodinjska dela so v APČ statistično razvrščena v t. i. klasična gospodinjska dela: priprava hrane, pomivanje posode, čiščenje, skrb
za oblačila, nakupovanje in skrb za otroke; ter druga gospodinjska dela: vrtnarjenje, gradnja in popravila, vzdrževanje vozil in pomoč
drugim gospodinjstvom.