socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kako živimo<br />
47<br />
1.8.1 Značilnosti omrežij <strong>socialni</strong>h<br />
opor nekaterih ranljivih skupin<br />
prebivalstva<br />
Socialne opore so pomemben element življenjskega standarda<br />
in kakovosti življenja prebivalstva, še zlasti so opore<br />
pomembne pri ranljivih družbenih skupinah, ki so že sicer<br />
prikrajšane za nekatere življenjsko pomembne vire. Ker<br />
socialna omrežja krepijo zmožnost dostopa do pomembnih<br />
virov ali ta dostop pomembno povečujejo, so sestavni del<br />
strategij preseganja socialne izolacije in socialne izključenosti,<br />
s tem pa tudi sestavni del strategij socialnega vključevanja.<br />
V nadaljevanju navajamo izsledke prej omenjene<br />
raziskave o omrežjih socialne opore nekaterih najbolj ranljivih<br />
družbenih skupin: revnih in gibalno oviranih (omrežja<br />
socialne opore starih na str. 100). Njihova omrežja socialne<br />
opore so nekoliko manjša kot omrežja celotne populacije<br />
prebivalcev Slovenije. Ključni vir socialne opore ranljivih<br />
družbenih skupin so njihovi otroci.<br />
Okvir 11: Ranljive družbene skupine<br />
S pojmom ‘ranljiva družbena skupina’ (Zaviršek in<br />
Škerjanc, 1998: 3,4) iznačujemo družbene skupine, pri<br />
katerih so (v določeni situaciji) ustvarjeni pogoji, ki<br />
sprožajo proces izključevanja. Gre za proces pomanjkanja<br />
in izgubljanja vpliva nad pomembnimi področji<br />
posameznikovega življenja. Pojem ‘ranljivosti’ opozarja,<br />
da se človek znajde v določeni situaciji (nasilje,<br />
odvisnost, brezposelnost, telesna poškodba, starost,<br />
bolezen) ali pa je vanjo rojen (revna družina, pripadnost<br />
zgodovinsko diskriminirani etnični manjšini, organska<br />
poškodba od rojstva ipd.). To ga naredi ranljivejšega<br />
in dovzetne(-jše-)ga za to, da se negativne situacije<br />
prično nalagati, kar sčasoma privede do socialnega<br />
izključevanja.<br />
1.8.1.1 Omrežja socialne opore revnih<br />
Revni, ki so v raziskavi (Novak, Nagode v: Novak in dr.,<br />
2004) opredeljeni kot tisti, katerih mesečni dohodki na<br />
gospodinjstvo niso dosegli 130.000,00 SIT, imajo precej<br />
šibkejša omrežja v primerjavi s celotnim prebivalstvom,<br />
kar ruši prepričanje, da ta skupina prebivalstva nadomešča<br />
svoje materialno pomanjkanje z večjim omrežjem. Čeprav<br />
je obseg omrežij manjši (v omrežju imajo v povprečju 5,7<br />
oseb, povprečje na ravni populacije je 6,5), pa pomembnejših<br />
razlik v strukturi omrežij <strong>socialni</strong>h opor revnih v primerjavi<br />
s celotno populacijo raziskava ni pokazala. Oporo<br />
revnim nudi peščica sorodnikov in nekaj prijateljev.<br />
Pričakovanje pomoči se pri revnih praviloma usmerja<br />
na iste vire opore. Posledica tega je ‘kopičenje zahtev po<br />
pomoči’ predvsem do partnerja ali staršev in pomeni velik<br />
primanjkljaj pomoči v primeru smrti staršev ali izgube<br />
partnerja. Zaradi manjšega omrežja revnim predstavlja to še<br />
večji problem kot populaciji nasploh; gre namreč za visoko<br />
obremenjenost članov omrežja in nizko zmožnost aktiviranja<br />
dodatnih virov. Raziskava tudi kaže, da je družina pri<br />
nudenju formalne pomoči njenim revnim članom (različne<br />
oblike nedenarnih in drugih storitev) malo vključena.<br />
1.8.1.2 Omrežja socialne opore gibalno<br />
oviranih oseb<br />
Gibalno ovirani (to so osebe, ki težko hodijo, slabo vidijo,<br />
uporabljajo različne medicinske pripomočke itd., vključeni<br />
so tudi invalidi s statusom) so skupina oseb, ki potrebuje<br />
pomoč pri vsakodnevnih gospodinjskih opravilih, pri vzdrževanju<br />
osebne higiene in oblačenju, pri obisku zdravnika<br />
ali banke itd.<br />
Približno desetina odrasle slovenske populacije ima pri<br />
vsakodnevnih opravilih težave pri gibanju. Raziskava<br />
(Nagode, Dremelj v: Novak in dr., 2004) kaže, da nekaj<br />
več kot 16% gibalno oviranih potrebuje stalno pomoč pri<br />
vzdrževanju osebne higiene in oblačenju. Pomoč pri drobnih<br />
vsakodnevnih gospodinjskih opravilih jih potrebuje<br />
35%, pri urejanju različnih zadev (npr. obisk zdravnika ali<br />
banke) pa pomoč potrebuje skoraj tretjina oseb z gibalnimi<br />
težavami. Med njimi je več žensk kot moških, gibalne<br />
težave pa naraščajo s staranjem.<br />
Gibalno ovirani pri oblikovanju svojih omrežij v primerjavi<br />
s celotnim prebivalstvom niso v slabšem položaju.<br />
V njihovem omrežju je povprečno 6 oseb. V primerjavi s<br />
celotno populacijo imajo pri ‘manjši materialni opori’ sicer<br />
nekoliko manjši krog ljudi, pri opori v primeru bolezni pa<br />
je ta neformalni krog nekoliko večji. Kljub temu se, zaradi<br />
večjih potreb, v primeru bolezni v večji meri kot celotna<br />
populacija obračajo po formalno pomoč.<br />
Tudi gibalno ovirani skupini je družina najpomembnejši<br />
vir socialne opore. Zlasti to velja za oporo v primeru bolezni.<br />
Med družinskimi člani socialno oporo nudijo predvsem<br />
otroci, in sicer v precej večji meri, kot je to značilno za<br />
celotno populacijo (to je predvsem posledica povprečne<br />
starosti gibalno oviranih, ki je 58 let). Pri tej skupini je<br />
opaziti veliko obremenjenost družinskega omrežja. Pri<br />
skrbi za gibalno ovirane stare so najbolj obremenjene<br />
ženske, predvsem v primeru emocionalne opore in opore<br />
v primeru bolezni.<br />
Čeprav so gibalno ovirane osebe z neformalno socialno<br />
oporo zadovoljne, je njihovo zadovoljstvo manjše kot v<br />
celotnem prebivalstvu. To napeljuje k sklepu, da ima ta<br />
skupina zelo zahtevne (večje in stalne) potrebe, ki jih ne<br />
more dovolj kakovostno zadovoljiti v okviru neformalnega<br />
omrežja.
Change language