socialni razgledi 2006 - UMAR

Slovenija - dolgoživa družba
59
Uvod
Staranje družbe oziroma dolgoživost je razmeroma novo,
že dolgo napovedovano, a s strani politik prezrto razvojno
dejstvo večine držav, tudi Slovenije. Dolgoživost je
posledica sočasnega učinkovanja izboljšanja življenjskih
pogojev, kar se kaže kot podaljševanje trajanja življenja,
in zmanjšanja števila rojstev. Posledica je vedno manjši naravni
prirast. Ta je v Sloveniji negativen od druge polovice
devetdesetih. Selitveni prirast je pozitiven, a relativno nizek.
Starostna struktura prebivalstva se torej spreminja, indeks
starostne odvisnosti starih se veča. Zmanjšuje se delež
otrok, povečujeta pa se delež delovno sposobnega in delež
starega prebivalstva. Ta proces je sedaj sicer še počasen
(zaradi relativno velikih demografskih izgub v času obeh
svetovnih vojn), lahko pa postane kritičen že v naslednjem
desetletju in kasneje, ko bodo začele vstopati v kontingent
starega prebivalstva številčne generacije, rojene po drugi
svetovni vojni, kontingenti otrok ter delovno sposobnega
prebivalstva (zaradi nizke rodnosti v obdobju po letu 1980)
pa se bodo začeli zmanjševati.
Prebivalstvena slika, še bolj pa njena perspektiva (tj. projekcije),
postajata vedno bolj aktualen predmet družbene
zaskrbljenosti. Stanje in razvoj prebivalstva lahko omejujoče
vplivata na družbeni razvoj ali pa v razvojni paradigmi
zahtevata korenite spremembe. Ne zgolj sistemom socialne
varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih
opornih omrežij in medosebnih odnosov postavljata
številne priložnosti, pa tudi izzive. Sistemi socialne zaščite
so v precejšnji meri prilagojeni sedanjim potrebam, omogočajo
relativno dobro zaščito in danes še ne pomenijo nesprejemljivih
javnofinančnih obremenitev. Vendar ustrezajo
današnji demografski strukturi in potrebam, ne povsem pa
tudi prihodnjim.
Staranje prebivalstva pomeni spreminjanje številčnega
razmerja med mladimi in starimi 46 . Je proces, s katerim se
prej ali slej sooči vsaka družba; evropske države se z njim
srečujejo prve. Na staranje se države, skoraj brez izjeme
v vsej Evropi, odzivajo podobno. Iščejo, preizkušajo ali/in
uvajajo politike, ki zadevajo starejše generacije (ki so stare,
so upokojene ali bi se lahko upokojile) ter preverjajo, spreminjajo
in popravljajo politike, ki so usmerjene k mlajšim
generacijam. Število in struktura prebivalcev sta namreč
posledica individualnih ravnanj in odločitev ter pogojev,
v katerih ljudje živijo; vselej se odločamo v konkretnem
družbenem in vrednotnem kontekstu, pa vendar sami. V
drugem delu Socialnih razgledov zato predstavljamo tiste
spremembe od konca devetdesetih let do danes, ki Slovenijo
karakterizirajo kot dolgoživo družbo, ter iz tega izhajajoče
priložnosti, izzive, pa tudi probleme.
Okvir 12: Ključni pojmi
Družba je dolgoživa, če jo v velikem deležu tvorijo člani, ki že dolgo živijo (so stari) in če lahko tudi njeni mlajši
člani pričakujejo, da bodo dolgo živeli. Pomemben element dolgožive družbe je prestrukturirana, vendar enakomerna
pozornost do vseh starostnih skupin, s ciljem socialne vključenosti in (nove - drugačne) medgeneracijske solidarnosti.
Popolnega soglasja o tem, koliko časa traja mladost in kdaj nastopi starost, ni; v demografskem smislu je ta meja
postavljena na 15 in 65 let. V demografski statistiki so torej:
Mladi osebe v starosti 0–14 let;
Stari osebe v starosti 65 let in več;
Stari stari osebe v starosti 80 let in več.
Delovno sposobno prebivalstvo vse osebe, stare 15–64 let oziroma 15 let in več (po definiciji ILO: anketa o delovni
sili).
Indeks staranja je razmerje med starim (stari 65 in več let) in mladim prebivalstvom (stari od 0 do 14 let).
Indeks starostne odvisnosti je razmerje med vsoto starega (65+) in mladega (0–14) prebivalstva in delovno
sposobnim prebivalstvom (15–64).
Indeks starostne odvisnosti starih je razmerje med starim in delovno sposobnim prebivalstvom (15–64 let).
Naravni prirast je razlika med številom živorojenih in številom umrlih v koledarskem letu.
Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih v koledarskem letu.
Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta v koledarskem letu.
Projekcija prebivalstva je izračun prihodnjega števila in sestave prebivalstva, ki je praviloma izdelan v več
različicah.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu predstavlja povprečno število let življenja, ki bi jih dočakala generacija
živorojenih otrok, če bi bila umrljivost po starosti v teku njihovega življenja enaka umrljivosti za koledarsko leto,
za katero je kazalnik izračunan.
(se nadaljuje)
46
Soglasja o tem, koliko časa traja mladost in kdaj nastopi starost, ni.