socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
45
Tabela 21: Stopnje tveganja revščine po socialnih transferjih in pred njimi, Slovenija in države EU, vključeni
so dohodki v naravi, 1998–2003 (v %)
Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih
Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji
(pokojnine so vključene v dohodek)
1998 1999 2000 2001 2002 2003 1998 1999 2000 2001 2002 2003
Slovenija 11,8 11,6 11,3 10,6 9,9 10,0 17,4 17,6 17,5 17,3 16,3 16,2
EU25 15(s) 16(s) 16(s) 15(s) Np 15(s) 24(s) 24(s) 23(s) 24 (s) np 26(s)
EU15 15(s) 16(s) 15(s) 15(s) np 15(s) 24(s) 24(s) 23(s) 24(s) np 25(s)
Avstrija 13 12 12 12 np 13(ps) 24 23 22 22 np 24(ps)
Belgija 14 13 13 13 np 15(s) 25 24 23 23 np 29(ps)
Danska np 10 np 10 np 12(ps) np np np 29 np 32(ps)
Nemčija 11 11 10 11 15 15(ps) 22 21 20 21 23(ps) 23
Grčija 21 21 20 20 np 21(ps) 22 22 22 23 np 24(ps)
Španija 18 19 18 19 19(ps) 19 25 23 22 23 22(ps) 22
Francija 15 15 16 13(ps) 12 12 25 24 24 26(ps) 26 24
Irska 19 19 20 21 np 21(ps) 32 30 31 30 np 36(ps)
Italija 18 18 18 19 np np 21 21 21 22 np np
Luksemburg 12 13 12 12 np 11 23 24 23 23 np 23(ps)
Nizozemska 10 11 11 11 11 12 21 21 22 22 22 23
Portugalska 21 21 21 20 20 19 27 27 27 24 26 26
Finska 9 11 11 11(ps) 11 11 22 21 19 29(ps) 28 28(ps)
Švedska np 8 np 9 11 np np np np 17 29(ps) np
Velika Britanija 19 19 19 19 19 19 30 30 29(ps) 28 28 29
Ciper np np np np np 15 np np np np np 20
Češka np np np 8 np 8 np np np 18 np 21
Estonija np np 18 18 18 18 np np 26 25 25 25
Latvija np np 16 np 16 16 np np 22 np 24 24
Litva np np 17 17 17 15 np np 23 24 24 23
Madžarska np np 11 11 10 12 np np 17 17 15 17
Malta np np 15 np np np np np 19 np np np
Poljska np np 16 16 17 17 np np 30 31 32 31
Slovaška np np np np np 21 np np np np np 28
Vir: Eurostat, baza New Cronos. Opombe: ‘s’ ocena Eurostata, ‘np’ ni podatka; ‘ps’ prekinjena serija. Za leto 2003 so zadnji razpoložljivi
podatki.
Glede na delovno aktivnost je bila najvišja stopnja tveganja
revščine med brezposelnimi, še posebej moškimi. V
obdobju 1998–2003 se je stopnja tveganja revščine znižala
v skupini delovno aktivnih in v skupini delovno neaktivnih,
razen pri brezposelnih in upokojenih (gl. SP: Tabela 33).
Tako v celotni skupini izkazujejo najvišjo stopnjo tveganja
revščine brezposelni (38,4%), sledijo jim delovno neaktivni
(17,2%) in druge ekonomsko neaktivne osebe (16,3%).
Brezposelnost vodi k tveganju revščine, prav tako pa je
tudi začetek procesa socialnega izključevanja.
Glede na tip gospodinjstva so največjemu tveganju
revščine izpostavljena enočlanska gospodinjstva. Z 39,9-
odstotno stopnjo tveganja revščine so med njimi najbolj
revna enočlanska gospodinjstva oseb, starih 65 let in
več (gl. tudi SP: Tabela 31). V vseh tipih gospodinjstev
z otroki je bila stopnja tveganja revščine podpovprečna,
razen v enostarševskih gospodinjstvih (gl. SP: Tabela 34);
v teh je bila nadpovprečno visoka (leta 2003 24,5%, kar je
7,3 o. t. več kot 2002 in 4,2 o. t. več kot leta 1998). Stopnja
tveganja revščine se je v obdobju 1998–2003 najbolj znižala
v velikih družinah (s tremi in več otroki), in sicer za
6,5 o. t. Znašala je 10,3%.
Glede na stanovanjsko razmerje je stopnja tveganja revščine
še vedno najvišja med najemniki stanovanj (23,5%),
čeprav se je v primerjavi z letom 1998 znižala za 3,5 o. t.
Med lastniki stanovanj je bila stopnja tveganja revščine
9,8-odstotna.
1.8 Omrežja socialnih opor
Ko se ljudje soočamo s problemi in stiskami, iščemo pomoč
in oporo pri drugih ljudeh. Raziskovanje osebnih omrežij socialne
opore nam omogoča, da ugotovimo, na koga se ljudje
obračajo, ko potrebujejo določeno vrsto pomoči. Omrežja socialne
opore prebivalstva Slovenije je v istoimenski raziskavi
iz leta 2004 Omrežja socialne opore prebivalstva Slovenije