socialni razgledi 2006 - UMAR

4 Socialni razgledi 2006
kot v ostalih postsocialističnih državah, visok je občutek
osebne varnosti in nekateri kazalniki splošnega standarda
(na primer dostop do interneta). Višje kot ostale tranzicijske
države iz skupine je tudi glede zaupanja in pogostosti
druženja. Nizko je predvsem glede zadovoljstva, vpliva in
avtonomije pri delu, h katerim so dodane tudi nizke ocene
vpliva sindikatov.
Slovensko prebivalstvo se stara. Sredi leta 2005 je imela
Slovenija dva milijona prebivalcev. Njihova povprečna
starost je bila leta 2005 že 40,4 let. Razmerje med delovno
sposobnim in delovno nesposobnim prebivalstvom se spreminja
v korist slednjega. Staranje prebivalstva je posledica
zniževanja rodnosti, podaljševanja življenja in nizkega
selitvenega prirasta. Slovenija je v skupini evropskih držav
z najnižjo rodnostjo; ta se znižuje že zadnjih sto let. Po stagnaciji
v obdobju 1999–2003 se je leta 2005 zvišala na 1,26
otroka na žensko. Zniževanje rodnosti je povezano s številnimi
spremembami v življenjskih pogojih ljudi. Pričakujemo,
da se bodo te vrednosti v prihodnosti nekoliko povišale,
a bodo še vedno pod vrednostmi, ki zadoščajo za pozitiven
naravni prirast. Brez otrok ostane malo žensk, vendar število
otrok upada z izobrazbo in zahtevnostjo poklica; rodnost je
nižja v mestih kot zunaj mest. Slovenija se po pričakovanem
trajanju življenja uvrsti v sredino lestvice evropskih držav
in v spodnji del lestvice držav EU25; po uvrstitvi žensk je
nekoliko boljša kot po uvrstitvi moških. Starost 65 let dočaka
vedno več ljudi (887 žensk na 1000 živorojenih žensk
in 748 moških na 1000 živorojenih moških). V Sloveniji
je torej še veliko možnosti podaljševanja življenja, zlasti
za moške. Po osnovni varianti (projekcije) naj bi se do leta
2050 pričakovano trajanje življenja ob rojstvu podaljšalo
za moške na 79,8 let, za ženske pa na 85,2 leti. Selitveni
prirast je nizek. Z 2,4% tujcev sredi leta 2005 sodimo med
države z majhnim deležem tujcev (največji delež tujcev
je v majhnih evropskih državah: Andora, Luksemburg,
Liechenstein in Švica imajo približno 22% tujcev). Velikost
selitvenega prirasta se v Sloveniji spreminja skladno z gospodarskim
razvojem oziroma možnostmi zaposlovanja;
najmočnejši selitveni tokovi potekajo med Slovenijo in
drugimi državami, nastalimi na območju bivše Jugoslavije.
Državljani teh držav so leta 2004 predstavljali 72% vseh
priseljencev v Slovenijo. Selitve so značilnost mladih in
so najpogostejše v obdobju, ko mladi iščejo zaposlitev in
si ustvarjajo družine. Ker pa se vstop v zaposlitev odmika
v višje starosti, oblikovanje družine z otrokom (otroki) pa
prav tako, se povprečna starost tistih, ki se selijo, počasi, a
vztrajno povečuje. V obdobju 1982–2004 se je povprečna
starost tistih, ki so se selili znotraj Slovenije, povečala s 25
že na 30 let. Vprašanje, kakšna bo bilanca med bodočimi
priselitvami in odselitvami, ostaja odprto.
Spremembe se dogajajo tudi v družini. Gospodinjstvo
in družina sta namreč podvržena številnim spremembam
- spremenjenim življenjskim potekom (podaljševanje
mladosti in tudi starosti). Ena najbolj značilnih sprememb
je opuščanje tradicionalnih poti v odraslost. Starševstvo,
ki je eden ključnih znakov odraslosti, se med mladimi
vedno bolj premika proti tridesetim letom. Podatki kažejo,
da mladi sicer cenijo partnerstvo in si želijo družine, a s
starševstvom (ki ga določa normativni kompleks odgovornosti)
vse bolj odlašajo in podaljšujejo življenje v izvornih
družinah. Večja je tudi raznovrstnost družinskih oblik:
zmanjšuje se število jedrnih (nuklearnih) družin, narašča
pa število reorganiziranih in enostarševskih družin (več je
mater z otroki kot očetov z otroki). Od srede sedemdesetih
se zmanjšuje število porok (leta 2005 je bilo 2,9 poroke na
1000 prebivalcev), zvišuje se starost ob prvi poroki (z 22,5
leta 1980 na 28,2 leta 2005), zvišuje se starost mater ob
rojstvu prvega otroka in povečuje število razvez. Narašča
tudi število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Zunaj zakonske
zveze se je v letu 1954 rodila dobra desetina otrok,
leta 2005 se jih je tako rodilo že 46,7%. Take strukturne
spremembe so sprva vodile k tezam o krizi družine, danes
pa se razlagajo kot kazalniki uspešnega prilagajanja družin
na spremenjene družbene razmere.
Starševstvo je za mlade skrbno pretehtana in zelo odgovorna
odločitev, ki jo mladi postavljajo na konec izpolnjenih
predpogojev (zaposlitev, stanovanje itd.), kar imenujemo
‘nezlomljiva veriga’ (Ule in Kuhar, 2002). Mladi kot najpomembnejši
pogoj za odločitev navajajo nujnost, da se
počutijo dovolj zrele za tako zahtevno vlogo, kot je starševstvo.
V zadnjih desetih letih ni opaziti bistvenih razlik glede
stališč o družinskem življenju. Večina jih še vedno meni,
da je največja sreča v življenju gledati otroke, kako rastejo
in da je življenje brez otrok prazno. Kljub temu pa tudi pri
delitvi dela v družini ni opaziti znakov večje enakosti med
partnerjema. Opravila, ki so že ‘tradicionalno’ vezana na
ženske, ostajajo njihova ‘naloga’. Ženske v starosti od 20
do 74 let tako za gospodinjska opravila porabijo 2,5-krat
več časa kot moški (ženske 5 ur dnevno), ki so zadolženi
predvsem za manjša popravila v hiši. Ženske porabijo
88% svojega zasebnega časa za gospodinjska opravila,
moški 49%. Čeprav ženske opravijo večino dela, tega ne
označujejo kot pravično (s čimer se strinjajo tudi moški).
Pa vendar zaradi tega med partnerjema ne prihaja do večjih
nesoglasij, kar kaže, da so ženske ‘uspešno’ ponotranjile
neenako obremenitev. To so gotovo pomembni podatki,
saj raziskave potrjujejo, da je od sodelovanja moških v
družini v veliki meri odvisna odločitev ženske za otroka. K
slednjemu pomembno prispevajo tudi možnosti uspešnega
usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti, vendar
pa javnomnenjski podatki kažejo, da je usklajevanje poklicnega
in družinskega življenja predvsem ženskam velik
problem. Kar polovica jih poroča o družinskem življenju
kot stresnem, moški precej manj. Anketiranci odgovarjajo,
da je usklajevanje obeh sfer precej zahtevno, ker je vsaka
posebej časovno zahtevna. Višje izobraženim se zdi poklicna
sfera časovno pogosto preobremenjujoča; nižje izobraženim
pa se preobremenjujoča zdi domača sfera. Staranje
prebivalstva in družinskih članov pomembno vpliva tudi
na medgeneracijske odnose v družini. Veča se potreba po
vzajemni pomoči in sodelovanju, kar pa ni povsem brez
problemov – družine, še posebej ženske v njih, so zaradi
tega pogosto preobremenjene.