socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
55
2.5 Zaznava razvojnih trendov
v družbi (1995–2005)
V raziskavah SJM je na voljo serija retrospektivnih kazalnikov,
kjer anketiranci z aktualne časovne točke ocenjujejo
srednjeročne trende na različnih družbenih področjih.
Anketiranci torej primerjajo stanje, kakršno je sedaj, s
stanjem, kakršno je po njihovem mnenju bilo pred določenim
številom let. Primerjave vključujejo večino najbolj
relevantnih področij družbenega življenja, zlasti tistih, ki
zadevajo socioekonomski položaj prebivalstva in delovanje
demokratičnega političnega sistema. Izbrani časovni okvir
sega od leta 1995 naprej. Ker je bilo obdobje retrospektivnega
ocenjevanja leta 1995 krajše (za 5 let nazaj, torej
glede na leto 1990), se ocene nanašajo na čas po prehodu
v tržni in večstrankarski sistem. Zanimajo nas namreč zaznave
sprememb v okviru demokratičnega sistema - kje se
v zaznavah anketirancev kažejo rastoči, kje padajoči trendi
in kje sprememb ni.
Slovenci in Slovenke opažajo izrazitejše pozitivne premike
od leta 1995 dalje predvsem na področju izobraževanja
in demokratičnih pravic, v določeni meri tudi na področju
zdravstvenega varstva in splošnega življenjskega standarda
- a na splošno manj, kot bi pričakovali glede na v prejšnjih
poglavjih objavljene podatke o rasti blaginje večine prebivalstva.
To kaže pomembna razhajanja med statistično realnostjo
in dejansko izkušnjo. Največ izboljšanja Slovenci in
Slovenke opažajo pri možnostih izobraževanja (gl. Tabelo
29 in Sliko 24). Da so možnosti danes (dosti) boljše kot v
referenčni točki v preteklosti, meni 33,6% oseb leta 1995 in
59,4% leta 2005. Sledijo ocene možnosti demokratičnosti
odločanja (33,0%), kjer pa v letih 1999–2003 opazimo
padajoč trend; skok v meritvi 2005 je verjetno povezan s
časovno bližino zadnjih parlamentarnih volitev, zato bodo
šele prihodnje meritve pokazale, kam se bo trend usmeril.
Podobno opazimo pri ocenah spoštovanja človekovih
pravic, drugem pomembnem kazalniku demokratičnosti
političnega sistema.
Mlajši razvojne trende ocenjujejo bolj pozitivno, z izjemo
vidikov, ki jih najbolj neposredno zadevajo (možnost
preživljati otroke in možnost dobiti stanovanje). Najnižje
so ocene v starostni skupini 45–60 let, ki prihodnji razvoj
ocenjuje tudi bistveno manj optimistično; lahko bi rekli, da
so posledice tranzicije občutili bolj neposredno kot druge
starostne skupine. Sistematičnih razlik med izobrazbenimi
skupinami ni, prav tako ne glede na zaposlitveni status.
Nezaposleni gibanja sicer ocenjujejo nekoliko slabše kot
zaposleni, a razlike niso velike. Glede na dohodek so
razlike opazne predvsem pri kazalnikih demokratičnosti
in zakonitosti; gibanja pripadniki višjih dohodkovnih
razredov ocenjujejo pozitivnejše kot pripadniki nižjih.
Možna razlaga bi se lahko navezala na teoretske razprave
o legitimnosti demokratičnega sistema, kjer je ena od tez,
da je sistem bolj legitimen v očeh tistih, ki so v njem ekonomsko
uspešnejši.
Slika 24: Povprečne ocene izboljšanja v obdobju
desetih let, Slovenija, 1995-2005 (v %)
možnost izobraževanja
demokratinost odloanja
spoštovanje lovekovih pravic
zdravstveno varstvo
kako živijo ljudje
zakonitost
vpliv stroke na vladne odloitve
imeti, preživljati otroke
možnost dobiti stanovanje
možnost dobiti zaposlitev
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Vir: SJM 1995–2005. CJMMK pri FDV.
Tabela 29: Zaznava razvojnih trendov v družbi 1 , Slovenija, 1995–2005 (v %)
1995 1997 1999 2001 2003 2005 2 meritev
1995–2005
Povpr. %
Negativne
ocene
2005 3
Možnost izobraževanja 33,6 38,7 36,9 52,1 53,9 59,4 42,8 16,7
Demokratičnost odločanja 41,0 40,3 29,0 27,2 27,6 38,7 33,0 21,6
Spoštovanje človekovih pravic 33,0 34,7 24,6 25,4 24,6 31,4 29,0 30,5
Zdravstveno varstvo 16,6 17,4 17,4 24,0 19,2 23,9 19,0 41,2
Kako živijo ljudje 17,2 15,9 18,5 20,6 19,2 25,7 18,6 47,2
Zakonitost 14,8 14,9 11,9 13,9 12,1 15,4 13,9 28,6
Vpliv stroke na vladne odločitve 19,0 15,1 7,5 13,5 11,7 14,3 13,2 27,8
Imeti in preživljati otroke 8,3 7,5 8,1 12,5 11,9 13,1 9,6 60,2
Možnost dobiti stanovanje 6,3 4,2 7,5 7,6 6,5 6,3 6,3 76,5
Možnost dobiti zaposlitev 3,8 2,8 7,2 7,8 5,2 4,4 4,9 82,0
Vir: SJM 1995–2005. Opombe: 1 Vprašanje se je glasilo: v SJM1995–2003: ‘Če primerjate življenje pri nas danes z razmerami pred približno
petimi leti, ali so po vaši sodbi razmere glede na naštete stvari danes dosti boljše, boljše, približno enake, slabše ali dosti slabše?’. V SJM2005:
‘Če primerjate življenje pri nas danes z razmerami pred približno desetimi leti…’. Seštevek odgovorov ‘danes dosti boljše’ in ‘danes boljše’.
2
Daljše časovno obdobje primerjav. 3 Delež ocen ‘danes dosti slabše’ + ‘danes slabše’.