socialni razgledi 2006 - UMAR

64 Socialni razgledi 2006
Slika 30: Število žensk v rodni dobi (15–49 let), Slovenija, 1921–2042
600.000
500.000
400.000
Število
300.000
200.000
100.000
0
1921 1931 1941 1951 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2022 2032 2042
Vir: SURS in Eurostat. Opombi: Vrednost za leto 1951 je ocenjena s pomočjo podatkov za leti 1948 in 1953. Za leto 1941 ni podatka.
tako npr. v povprečju rodile 1,8 otroka, če so bile rojene v
Sloveniji, če so bile rojene zunaj Slovenije, pa 1,9.
Število rojstev bo nekaj let naraščalo, po letu 2015 pa naj
bi se pričelo zmanjševati. Po osnovni varianti Eurostatove
projekcije naj bi se v Sloveniji celotna rodnost s sedanje
vrednosti 1,2 otroka na žensko do leta 2027 povečala na
1,5 otroka; na tej ravni naj bi ostala do leta 2050 (gl. Tabelo
35). Selitveni prirast naj bi bil ves čas okrog 6.000 oseb
letno, z rahlim upadom okrog leta 2015. Na osnovi takih
predpostavk bo število rojstev (zaradi prelaganja rojstev v
višje starosti) nekaj let še naraščalo, po letu 2015 pa naj
bi se pričelo zmanjševati. Leta 2034 naj bi se rodilo le še
15.000 otrok. Če bo rodnost nižja od predvidene z omenjeno
varianto projekcije, bo število otrok nižje in obratno.
1.3 Umrljivost – podaljševanje
življenja
V začetku 20. stoletja je bilo v Evropi pričakovano trajanje
življenja ob rojstvu približno 45 let, danes je v najrazvitejših
državah že 80 let. Podaljševanje življenja je bilo v
prvi polovici stoletja hitrejše, v drugi pa počasnejše. Za
Slovenijo se prvi podatki nanašajo na obdobje 1930–1932,
ko je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 52 let;
sedaj je 77 let.
Družbenoekonomske spremembe pomembno vplivajo na
pričakovano trajanje življenja. Vse do konca petdesetih let
20. stoletja se je trajanje življenja podaljševalo predvsem
zaradi zniževanja umrljivosti dojenčkov in otrok ter zaradi
zniževanja umrljivosti, ki so jo povzročale nalezljive bolezni.
Sčasoma sta se umrljivost otrok in smrtnost zaradi
nalezljivih bolezni tako znižali, da vsako nadaljnje znižanje
ni več bistveno vplivalo na podaljšanje pričakovanega
trajanja življenja ob rojstvu. Poleg tega so se pojavili novi
vzroki smrti, bolj ali manj neposredno povezani s socialnimi
in ekonomskimi spremembami 20. stoletja: alkoholizem,
kajenje, prometne nesreče. Tudi zato se je v šestdesetih letih
podaljševanje pričakovanega trajanja življenja upočasnilo
ali celo ustavilo. Za nadaljnje podaljševanje življenja se je
bilo treba spoprijeti z boleznimi, povezanimi s kajenjem,
čezmernim uživanjem alkohola, zmanjšati število umrlih
v prometnih nesrečah ter zmanjšati smrtnost zaradi bolezni
obtočil in novotvorb, ki so postale pomemben vzrok
smrti po izkoreninjenju nalezljivih bolezni. Uspehi v boju
z omenjenimi boleznimi so se začeli kazati od začetka
sedemdesetih let dalje. Pričakovano trajanje življenja ob
rojstvu se je začelo ponovno podaljševati, vendar se je
od tistega v prvi polovici 20. stoletja razlikovalo po dveh
značilnostih: (1) bilo je počasnejše, in (2) bilo je posledica
znižanja umrljivosti v višjih starostih. Opisani razvoj je
potekal hitreje v zahodni kot v vzhodni Evropi. Zato so se
od konca šestdesetih let začele razlike povečevati. Največje
so bile v devetdesetih letih, ko so jih poglobile zdravstvene
posledice gospodarske krize v vzhodni Evropi. Takrat je
bila razlika med zahodno in vzhodno Evropo, izražena v
pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu, 11–15 let. V začetku
21. stoletja je razlika med državama EU z najkrajšim
in najdaljšim pričakovanim trajanjem življenja ob rojstvu
12 let za moške in 7 let za ženske.
Slovenija se po pričakovanem trajanju življenja uvrsti v
sredino lestvice evropskih držav in v spodnji del lestvice
držav EU; po uvrstitvi žensk je nekoliko boljša kot po
uvrstitvi moških. To pozicijo si je Slovenija pridobila postopoma.
Iz raziskave (Šircelj, 2003), v katero niso zajete
vse evropske države, lahko na primer ugotovimo, da so
lahko Slovenke v začetku šestdesetih let, ko so bile vrednosti
pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu v Evropi
najbolj izenačene, pričakovale nekoliko daljše življenje kot
Italijanke. Leta 1965 je bilo pričakovano trajanje življenja
Slovenk in Italijank enako, še pet let kasneje, to je leta
1970, pa so Italijanke že lahko pričakovale v povprečju
dve leti daljše življenje kot Slovenke. Tolikšna razlika se
je obdržala vse do danes.