socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
35
Slika 7: Javni izdatki za terciarno izobraževanje kot delež v BDP, izbrane države, 2002 (v %)
3,0
2,7
3,0
2,5
2,2
2,1
2,1
Transferi gospodinjstvom in neprofitnim inštitucijam
Neposredno za izobraževalne ustanove
2,5
2,0
2,0
V %
1,5
1,4 1,4
1,4
1,4
1,4
1,3
1,3
1,3
1,3
1,3
1,2
1,5
V %
1,2 1,1 1,1 1,1
1,1 1,0 1,0 1,0 0,9
1,0
0,9 0,9 0,9
0,9
1,0
0,5
0,5
0,5
0,0
0,0
Danska
Švedska
Norveška
Finska
Ciper
Litva
Švica
ZDA
Belgija
Slovenija
Grija
Nizozemska
Avstrija
Madžarska
Irska
Nemija
EU25, EU15
Estonija
Poljska
Vir: Population and social condition - Eurostat (2005), Statistics in Focus. (18/2005).
Velika Britanija
Francija
Španija
Portugalska
Malta
Latvija
eška
Italija
Slovaška
Japonska
izdatke potrjuje tudi mednarodna primerjava razmerij med
javnimi in zasebnimi izdatki za izobraževalne ustanove 26 .
V letu 2003 je to razmerje za Slovenijo znašalo 86,1:13,9.
Večji delež zasebnih izdatkov so imele med evropskimi
državami samo Ciper (19,4%), Nemčija (16,7%) in Združeno
kraljestvo (15,6%), povp. EU25 (17,2%) (gl. Sliko 8).
Na terciarni ravni je v Sloveniji v letu 2003 razmerje med
javnimi in zasebnimi izdatki znašalo 75:25.
V zadnjih letih se je delež zasebnih izdatkov za izobraževalne
ustanove nekoliko zmanjšal, povečal se je le
na terciarni ravni. V obdobju od leta 1995–2003 se je v
strukturi financiranja predšolskega, osnovnošolskega in
srednješolskega izobraževanja nekoliko zmanjšal delež
zasebnih virov (povečal se je le pri ustanovah terciarnega
izobraževanja) (gl. Sliko 9), povečal pa se je delež javnega
financiranja na teh treh ravneh; glavni razlog je bila visoka
rast plač izobraževalnega kadra. Najbolj se je delež javnih
virov povečal v strukturi financiranja vrtcev (od 75% v letu
1995 na 81% v letu 2003), kjer so občine prevzele večji del
bremena povišanja cen programov v javnih vrtcih. Tudi v
srednješolskem izobraževanju se je delež javnih virov v
Okvir 8: Vpliv javnih izdatkov na vključenost
v terciarno izobraževanje
Z vidika večje dostopnosti terciarnega izobraževanja
naj bi bilo javno financiranje ključno, toda ne nujno
kot neposredna pomoč študentom. Rezultati ekonometrične
študije Evropske komisije (Otero in McCoshan,
2004), ki na podatkih držav EU za obdobje 1998–2002
analizira dejavnike, ki vplivajo na dostopnost terciarnega
izobraževanja, so pokazali zelo močno pozitivno
povezanost med vključenostjo v terciarno izobraževanje
in obsegom javnih izdatkov za izobraževanje kot deležem
v BDP. Tako naj bi povečanje javnih izdatkov
za izobraževanje za 1% BDP povečalo bruto stopnjo
vključenosti v terciarno izobraževanje (kot kazalnik
dostopnosti terciarnega izobraževanja) za 21%. Po
drugi strani pa analiza ni potrdila povezave med obsegom
neposredne finančne podpore študentom (delež
transferjev gospodinjstvom v celotnih javnih izdatkih za
izobraževanje) in vključenostjo v izobraževanje (bruto
stopnja vključenosti v terciarno izobraževanje).
Tabela 14: Izdatki za izobraževalne ustanove po virih sredstev, Slovenija (1995–2003) in EU25 (2002), v %
Struktura
Delež v BDP
Slovenija EU25 Slovenija EU25
1995 2000 2003 2002 1995 2000 2003 2002
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 6,2 6,1 6,3 5,5
Javni 83,9 85,1 86,1 89,1 5,2 5,2 5,4 4,9
Zasebni 16,1 14,9 13,9 10,9 1,0 0,9 0,9 0,6
Viri: Izobraževanje - Statistične informacije št. 149, SURS (2005) in Izobraževanje – Prva statistična objava št. 86, SURS (2006); Nacionalni
računi - SURS (sept. 2005); preračuni UMAR; Population and social condition – Eurostat (2005). Opomba: Podatke o izdatkih za izobraževalne
ustanove kot delež BDP po ravneh izobraževanja prikazujemo v SP: Tabela 24.
26
Ob teh podatkih je treba opozoriti, da mednarodne primerjave zasebnih izdatkov niso povsem zanesljive, ker deloma temeljijo na ocenah,
te pa so običajno višje za države z boljšimi podatkovnimi viri, kar velja tudi za Slovenijo.