Računanja ploščine poljubno orientiranega paralelograma pa se lotimo tako, da sezavrtimo v koordinatni sistem glede na katerega leži paralelogram v ”ravnini’ dvehkoordinat, nato pa izrazimo ploščino po J.102 s starimi (nezavrtenimi) koordinatmi.Na ta način pridemo do naslednjega izraza za kvadrat infinitezimalne ploščine:dS 2 =14(n − 2)! ε ab...efgε ij...lmn δ ai δ bj . . .δ el (dx f ∧dx g ) ⊗(dx m ∧dx n )[A][A] (J.113)Zgoraj ima vsak antisimetrični simbol (ε) n različnih indeksov, Kronekerjevih δ paje n − 2.Naloga J.13: Prepričaj se, da dobiš J.95, če je ploskev A ravnina x 1 = u, x 2 = v,x 3 = X0 3 ... xn = X0 n ! (Opazil boš, da šteje faktor 4(n − 2)! v imenovalcu številoponovitev dve forme dx 1 ∧ dx 2 = −dx 2 ∧ dx 1 .)Naloga J.14: Pokaži, da se tudi v zavrtenih koordinatahdx i′ = R i k dxk (J.114)element kvadrata ploščine izraža z J.113, samo če zamenjamo originalne koordinates črtkanimi.Zapišimo še kvadrat ploščinskega elementa v krivočrtnih koordinatah (v katerihse razdalje med točkami zapišejo kot v J.75:dS 2 1=4(n − 2)! g1/2 ε ab...efg g 1/2 ε ij...lmn g ai g bj . . .g el (dx f ∧ dx g ) ⊗ (dx m ∧ dx n )[A][A](J.115)Pri tem je g standardna oznaka za determinanto metričnega tenzorja. Pravilnosttega izraza lahko pokažemo, če se iz kartezičnih koordinat preselimo v krivočrtne.Dokazovanje je premočrtno vendar zamudno, zato ga tu ne bomo reproducirali.Vektorski prostor 1-form je prostor linearnih kombinacij (n) baznih 1-form. Podobnoje prostor 2-form prostor linearnih kombinacij baznih 2-form. Splošni element v temprostoru lahko torej zapišemo v obliki:f (2) = 1 ∑f ij dx i ∧ dx j2i,j(J.116)Pomembne so samo antisimetrične komponente matrike f ij , saj tisti del f ij , ki niantisimetričen, zaradi antisimetrije baznih 2-form glede na zamenjavo obeh indeksov,108
nima nobenega učinka; namreč α(dx i ∧ dx j + dx j ∧ dx i ) ≡ 0 Faktor 1 stoji pred2definicijo iz estetskih razlogov. Spominja, da nastopa v vsoti, ki teče od 1 do n (nje dimezionalnost prostora, za nas je to trenutno 3) vsak par (različnih) indeksovdvakrat npr. kot f 23 dx 2 ∧ dx 3 in kot f 32 dx 3 ∧ dx 2 = −f 32 dx 2 ∧ dx 3 = f 23 dx 2 ∧ dx 3(V prvem koraku smo upoštevali antisimetrijo klinastega produkta, v drugem paantisimetričnost matrike komponent.). Splošna 2-forma se v 3-razsežnem prostoruzapiše v kartezični koordinatni bazi v obliki:f (2) = f 12 dx ∧ dy + f 23 dy ∧ dz + f 31 dz ∧ dx(J.117)Rezultat delovanja splošne 2-forme na ploskev pa je:f (2) [A] = f 12 dS xy + f 23 dS yz + f 31 dS zx ≡ f 12 dS z + f 23 dS x + f 31 dS y(J.118)Pri tem sem označil z dS xy = dxdy projekcijo elementa ploskve A na ravnino x − yin podobno za dS yz in dS zx . V naslednjem koraku pa sem opozoril, da npr. pripovršinskih integralih te projekcije pogosto označujemo kot projekcije vektorja, kimu rečemo površinski element dS. ⃗ Izraz J.118 lahko razumemo kot skalarni produkt⃗f · dS, ⃗ če so kartezične komponente vektorja f ⃗ naslednje ( )f ⃗ = f 1 23, ( f ⃗)2 = f 31 in( ⃗f)3 = f 12. Na ta način lahko v treh dimenzijah priredimo tudi 2-formam vektorskapolja po predpisu (Brez dokaza povejmo, da velja spodnji izraz tudi v krivočrtnihkoordinatah in tudi v trirazsežnih mnogoterostih.):⃗f ˆ=g −1/2 ε ijk f ij e k(J.119)Ali pa 1-forme po predpisu:F (1) ≡ f (2)∗ = 1 2 g−1/2 g lk ε ijk f ij dx l (J.120)Gornja ugotovitev velja samo v treh dimenzijah, kajti samo v treh dimenzijah ještevilo linearno neodvisnih baznih 1-form enako številu linearno neodvisnih baznih2-form, to je tri. V dveh dimenzijah je baza 1-form dvo-razsežna (bazni 1-formidx in dy), baza 2-form pa eno-razsežna (bazna 2-forma je samo dx ∧ dy). Zatosmemo prirediti v dveh dimenzijah 2-formam skalarje. Nasprotno pa je v štirihdimenzijah prostor baznih 2-form šestrazsežen in je tako ”večji”od prostora 1-form.V 4-razsežni mnogoterosti namreč obstajajo v vsaki okolici štiri linearno neodvisne 1-forme (dx 0 , dx 1 , dx 2 , dx 3 ) pa šest linearno neodvisnih 2-form (dx 0 ∧dx 1 , dx 2 ∧dx 0 ,dx 0 ∧dx 3 , dx 2 ∧dx 1 , dx 1 ∧dx 3 , dx 2 ∧dx 3 ). Zaradi lastnosti 3-razsežnega prostora,da je število linearno neodvisnih 1-form enako številu linearno neodvisnih 2-form, jemogoče v trirazsežnem prostoru definirati vektorski produkt in vektorsko operacijorotor.109
- Page 2 and 3:
Kazalo1 Newtonov zakon gibanja in n
- Page 4 and 5:
UvodEinsteinova splošna teorija re
- Page 6 and 7:
Še ena pomembna lastnost enačb (A
- Page 8 and 9:
Na prvi pogled izgleda kot bi se (A
- Page 10 and 11:
inφ ′= φ − ∂ψ∂t(B.6)nata
- Page 12 and 13:
Komponente R µ ν matrike R imajo
- Page 14 and 15:
Poiskati hočemo transformacijo pot
- Page 16 and 17:
(A.6) zapišemo tudi v obliki:S NR
- Page 18 and 19:
Iz teh dveh zahtev je mogoče izpel
- Page 20 and 21:
gibalnih količin elektrona in foto
- Page 22 and 23:
Poglejmo kako je sila na delec real
- Page 24 and 25:
gostoto tega toka pa lahko formalno
- Page 26 and 27:
Če pomnožimo gornje enačbe z ẋ
- Page 28 and 29:
kot metrično teorijo, saj vpelje g
- Page 30 and 31:
Lagranževa funkcija prostega delca
- Page 32 and 33:
incot θ = |l +|l ϕsin (ϕ − ϕ
- Page 34 and 35:
=∫ τ2τ 1√Slika 2:−(η µν
- Page 37:
Naloga F.1: Pokaži, da preide (F.5
- Page 40 and 41:
Ko primerjamo s (F.1), ugotovimo, d
- Page 42 and 43:
Sedaj smo pripravljeni razmišljati
- Page 44 and 45:
azločevanje nima smisla, zato defi
- Page 46 and 47:
Upoštevali smo, da je ρ, µ u µ
- Page 48 and 49:
komponentah 2 . Upoštevamo, da ima
- Page 50 and 51:
Krajevne komponente polja so s tem
- Page 52 and 53:
Zadnji izraz je zapisan kot baromet
- Page 54 and 55:
poglavju smo se zanimali za plin in
- Page 56 and 57:
7.4 Napetostni tenzor gravitacijske
- Page 58 and 59: dinamičen in so njegove lastnosti
- Page 60 and 61: v splošnem 10-4=6 neodvisnih konst
- Page 62 and 63: Naloga G.5.3: Pokaži, da sta izraz
- Page 64 and 65: je s komponentami 0i, ki v prvem pr
- Page 66 and 67: Vpeljemo celotno maso sistema M = m
- Page 68 and 69: Vrtilna količina pa ima komponente
- Page 70 and 71: Pokazalo se bo namreč, da je u 0 p
- Page 72 and 73: Razmerje ( lm) 2nadomestimo z r 0 i
- Page 74 and 75: [ ] 21−4učlenom u − u 1 0 1−
- Page 76 and 77: oziroma v: (2u0 γ 2)2 + u 0 γ 2 =
- Page 78 and 79: Opazovalec v točki ℘ 1 pa izmeri
- Page 80 and 81: Časovni interval ∆t dobimo tako,
- Page 82 and 83: saj je zakasnitev komaj večja od
- Page 84 and 85: neba, angleškemu astronomu Davidu
- Page 86 and 87: zvezni odvedljivosti funkcij f, g i
- Page 88 and 89: pa, da je mogoče v 81 dimenzionaln
- Page 90 and 91: Za β ≪ α dobimo iz gornjega:a
- Page 92 and 93: nostni faktor, to je:(αa) • (αb
- Page 94 and 95: Ena od navigacijskih naprav v podmo
- Page 96 and 97: poti med imenovanimi točkami ( to
- Page 98 and 99: glede na Poincaréjevo grupo kot na
- Page 100 and 101: hitrost ima komponente ( ˙ξ i (λ
- Page 102 and 103: Ker mora biti rešitev tega sistema
- Page 104 and 105: potem se v koordinatni bazi η i (x
- Page 106 and 107: 1( ∂η ∂ξ=− ∂η ∂ξ+ ∂
- Page 110 and 111: 10.3.3 O 3-formahV 3-razsežnih mno
- Page 112 and 113: Če sta f in h r-formi, veljaP (n)
- Page 114 and 115: kot 1-forme invariantni operatorji,
- Page 116 and 117: 10.7 Transformacijske grupe, Lie-je
- Page 118 and 119: τ(P,s)σ(τ(P,s),∆t)Pw(P)w(P')P'
- Page 120 and 121: Najbolj preprosto je zapisati Lijev
- Page 122 and 123: g je gotovo bogatejša od množice
- Page 124 and 125: potem je vektorsko polje w levo inv
- Page 126 and 127: Grupa G ima enoparametrične podgru