TEORIJA GRAVITACIJE

očitno:Ω l =∫ D0( πR2)∗nr 2 ∗ r 2 ∆Ωdr = πR∗ 2 Dn ∗∆Ω ≈ 3.2 × 10 −12 × ∆Ω(I.33)Verjetnost (Ω l /∆Ω), da je zvezda slučajno za gravitacijsko lečo druge zvezde je torejizjemno majhna; tudi če jo pomnožimo s številom vseh vidnih zvezd je produktmanjši od 1. Zato ne moremo pričakovati, da bi preslikava z gravitacijskimi lečamiigrala zaznavno vlogo pri opazovanju zvezd.Položaj se spremeni, če namesto o zvezdah govorimo o galaksijah. Za povprečnogalaksijo vzemimo za grobo oceno naslednje podatke: naj bo velikost tipične galaksije(R g ) približno tolikšna kot je velikost jedra naše Galaksije, njena masa (M g ) pa enakamasi naše Galaksije, to je R g ≈ 3kpc in M g ≈ 10 11 M ⊙ . Poučeni bralec bo mordaugovarjal, saj naša Galaksija ne spada ravno med pritlikavke, pa tudi njeno celotnomaso smo spravili v jedro, kar ni točno res (čeprav je velik del njene mase v resniciv jedru). Rezultat bomo zato vzeli s primerno rezervo kot zelo grobo oceno. Taka”tipična” galaksija odkloni svetlobne žarke, ki jo oplazijo, prav tako kot Sonce zakot θ ≈ 4GMg ∗/R g ≈ 1.5 ” , torej bomo računali prav tako kot prej, da je velikostgravitacijske leče, ki jo tvori galaksija, približno enaka njeni velikosti R g . Prostorskikot Ω lg pod katerim vidimo gravitacijske leče vseh galaksij izračunamo natanko takokot v 9.29, le namesto velikosti zvezde (R ∗ ) moramo pisati velikost galaksije (R g ),namesto gostote zvezd pišemo gostoto galaksij (n g ≈ 1Mpc −1 ), namesto globinepogleda v Galaksiji (D) pa pišemo globino pogleda v vesolje (cH −1 ≈ 3Gpc). Številovseh ”vidnih” galaksij je tako∆N g ≈ n g ∆V ≈ 1 3 n g(cH −1 ) 3 ∆Ω ≈ 9 × 10 9 ∆Ω (I.34)Prostorski kot pod katerim vidimo gravitacijske leče teh galaksij pa je po 9.29*:Ω l =∫ cH −10( πR2)gnr 2 g r 2 ∆Ωdr = πRgcH 2 −1 n g ∆Ω ≈ 0, 08 × ∆Ω(I.35)Izračunali smo, da je verjetnost za to, da je na poljubnem delu neba gravitacijskaleča neke galaksije 8 odstotna. Ta številka je ogromna! Verjetno je kar za nekajvelikostnih redov prevelika, pa tudi če je desettisočkrat prevelika, bi moralo bitikakih 10 5 galaksij v vesolju za nas za gravitacijsko lečo druge galaksije. Velikostite številke so se marsikateri astronomi zavedali že pred precej leti in so iskali slike,ki bi kazale na preslikavo z gravitacijsko lečo. Kot je pogosto res, se sreča ni nasmehnilasistematičnemu iskalcu tega pojava, pač pa sistematičnemu preiskovalcu83