10.3.3 O 3-formahV 3-razsežnih mnogoterostih je mogoče definirati samo še 3-forme. V tej razsežnostiobstaja ena sama bazna 3-forma; v kartezičnih koordinatah je to dx ∧ dy ∧ dz. Čeopišemo poljubno 3-razsežno mnogoterost (M) s tremi funkcijami treh parametrov(novih koordinat) (x = ξ(u, v, w), y = η(u, v, w), z = ζ(u, v, w)) v n-razsežnemprostoru, je rezultat delovanja bazne 3- forme na M podobno kot v J.102:=( ∂ξ∂u∂ξ ∂ξ)du+ dv+∂v ∂w dw ∧( ∂ξ ∂η ∂ζ=∂u ∂v ∂w −∂ξ ∂u∂η∂w( ∂η∂udx ∧ dy ∧ dz =∂η ∂η) ( ∂ζdu+ dv+∂v ∂w dw ∧∂u(J.121)∂ζ ∂ζ)du+ dv+∂v ∂w dw(J.122)∂ζ∂v +∂ξ ∂η ∂ζ∂v ∂w ∂u −∂ξ ∂η ∂ζ∂v ∂u ∂w + ∂ξ ∂η ∂ζ∂w ∂u ∂v − ∂ξ ∂η ∂ζ)du∧dv∧dw∂w ∂v ∂u(J.123)Tale izraz smo ”izpeljali”drugače kot J.102. Kartezične bazne 1- forme smo izrazili skrivočrtnimi baznimi 1-formami, nato pa smo upoštevali pravilo za klinasto množenjemed formami. Po tej poti pridemo takoj do željenega rezultata. Seveda pa je fundamentalnapot tista, ki upoševa razvidne lastnosti simplektičnih struktur, to je verjetnopot, po kateri smo prišli do J.102. Ves aparat, ki smo ga tu vpeljali ima smiselsamo zato, ker se algebra prilega geometrijski aksiomatiki. Preostali izraz v okroglemoklepaju v J.123 prepoznamo kot Jacobijevo determinanto, kar nas prepriča, da smodobili pravilen izraz za prostorninski element (Glej npr. I. Vidav: Višja matematika.).(Potreben pogoj za to, da so koordinate u, v, w v okolici točke ℘ nesingularneje, da eksistira v okolici ℘ od nič različna prostornina, to je, da je Jacobijevadeterminanta v okolici te točke nesingularna. V n-razsežni mnogoterosti velja analogensklep za n-forme. Jacobijeva determinanta je tam determinanata matrike rangan.)10.4 Operacija zvezdaOperacija J.120, s katero priredimo v 3-razsežni mnogoterosti 2-formam 1-forme,je preslikava med prostoroma 1-form in 2-form, ki imata na 3-razsežnih mnogoterostihslučajno enako dimenzijo. Zato ima vsaka 1-forma svojo enolično sliko v prostoru 2-form in obratno vsaka 2-forma svojo enolično sliko v prostoru 1-form. Taki preslikavipravijo matematiki difeomorfizem (Matematiki bi jo bolj natančno opredelili, za naspa naj zadostuje ta nekoliko ohlapen opis.). V n-razsežnih mnogoterostih definiramopodobne difeomorne preslikave med formami, ki operirajo v prostorih z enakimidimenzijami. Na n razsežni mnogoterosti je dimenzija prostora r-form (r ≤ n) enaka110
dimenziji (n−r)-form (Prepričaj se sam!). Zato je na n-razsežni mnogoterosti mogočekonstruirati difeomorfno preslikavo med r in (n−r)-formami, ki so ji dali ime zvezda( ∗ ):f (r) =⇒ F (n−r)(J.124)alif (r)∗ = F (n−r) (J.125)je slika r-forme∑f (r) , ki jo naredi operacija zvezda. Operacija zvezda preslika r-formof (r) (= 1 fij...l dx i ∧ dx j ∧ . . . ∧ dx lr! } {{ }) v n − r formo s komponentami:r faktorjevF ab...d =1(n − r)! g−1/2 g ai g bj . . .g dm ε ij...mn...pq f n...pq (J.126)Naloga J.15: Pokaži, da velja:ε ijk...pq g a1 ig a2 jg a3 k . . .g a(n−1) pg anq = gε a1 a 2 ...a n. (J.127)Naloga J.16: Pokaži, da je pri operaciji zvezda slika slike enaka originalu! (Rezultatprejšnje naloge je lahko v veliko pomoč.)Klinasti produkt med formamiV n razsežnem prostoru je ugodno definirati klinasti produkt med p in r formami(p + r ≤ n) tako, da zanj veljajo vsa pravila klinastega množenja (J.57 in J.58).Uporabnost klinastega produkta med formami bomo spoznali na primerih.Naloga J.17: Naj bosta f (p) in f (q) p- forma in q-forma, ki se v komponentah (lahkotudi krivočrtnih) izražata kot f (p) = f ij...l dx } i ∧ dx j {{ ∧ . . . ∧ dx}l in g (q) =p faktorjevg ij...s dx } i ∧ dx j {{ ∧ . . . ∧ dx}s . Zapiši komponente produktne forme (h (p+q) = f (p) ∧g (q) ).q faktorjevNaloga J.18: Naj bosta f (1) in g (1) 1- formi, ki jima v trirazsežnem prostorupripišemo vektorski polji f in g. Pokaži, da je vektorsko polje k, ki ga po J.119priredimo produktu k (2) = f (1) ∧ g (1) , vektorski produkt polj f in g ( ⃗ k = ⃗ f × ⃗g).111
- Page 2 and 3:
Kazalo1 Newtonov zakon gibanja in n
- Page 4 and 5:
UvodEinsteinova splošna teorija re
- Page 6 and 7:
Še ena pomembna lastnost enačb (A
- Page 8 and 9:
Na prvi pogled izgleda kot bi se (A
- Page 10 and 11:
inφ ′= φ − ∂ψ∂t(B.6)nata
- Page 12 and 13:
Komponente R µ ν matrike R imajo
- Page 14 and 15:
Poiskati hočemo transformacijo pot
- Page 16 and 17:
(A.6) zapišemo tudi v obliki:S NR
- Page 18 and 19:
Iz teh dveh zahtev je mogoče izpel
- Page 20 and 21:
gibalnih količin elektrona in foto
- Page 22 and 23:
Poglejmo kako je sila na delec real
- Page 24 and 25:
gostoto tega toka pa lahko formalno
- Page 26 and 27:
Če pomnožimo gornje enačbe z ẋ
- Page 28 and 29:
kot metrično teorijo, saj vpelje g
- Page 30 and 31:
Lagranževa funkcija prostega delca
- Page 32 and 33:
incot θ = |l +|l ϕsin (ϕ − ϕ
- Page 34 and 35:
=∫ τ2τ 1√Slika 2:−(η µν
- Page 37:
Naloga F.1: Pokaži, da preide (F.5
- Page 40 and 41:
Ko primerjamo s (F.1), ugotovimo, d
- Page 42 and 43:
Sedaj smo pripravljeni razmišljati
- Page 44 and 45:
azločevanje nima smisla, zato defi
- Page 46 and 47:
Upoštevali smo, da je ρ, µ u µ
- Page 48 and 49:
komponentah 2 . Upoštevamo, da ima
- Page 50 and 51:
Krajevne komponente polja so s tem
- Page 52 and 53:
Zadnji izraz je zapisan kot baromet
- Page 54 and 55:
poglavju smo se zanimali za plin in
- Page 56 and 57:
7.4 Napetostni tenzor gravitacijske
- Page 58 and 59:
dinamičen in so njegove lastnosti
- Page 60 and 61: v splošnem 10-4=6 neodvisnih konst
- Page 62 and 63: Naloga G.5.3: Pokaži, da sta izraz
- Page 64 and 65: je s komponentami 0i, ki v prvem pr
- Page 66 and 67: Vpeljemo celotno maso sistema M = m
- Page 68 and 69: Vrtilna količina pa ima komponente
- Page 70 and 71: Pokazalo se bo namreč, da je u 0 p
- Page 72 and 73: Razmerje ( lm) 2nadomestimo z r 0 i
- Page 74 and 75: [ ] 21−4učlenom u − u 1 0 1−
- Page 76 and 77: oziroma v: (2u0 γ 2)2 + u 0 γ 2 =
- Page 78 and 79: Opazovalec v točki ℘ 1 pa izmeri
- Page 80 and 81: Časovni interval ∆t dobimo tako,
- Page 82 and 83: saj je zakasnitev komaj večja od
- Page 84 and 85: neba, angleškemu astronomu Davidu
- Page 86 and 87: zvezni odvedljivosti funkcij f, g i
- Page 88 and 89: pa, da je mogoče v 81 dimenzionaln
- Page 90 and 91: Za β ≪ α dobimo iz gornjega:a
- Page 92 and 93: nostni faktor, to je:(αa) • (αb
- Page 94 and 95: Ena od navigacijskih naprav v podmo
- Page 96 and 97: poti med imenovanimi točkami ( to
- Page 98 and 99: glede na Poincaréjevo grupo kot na
- Page 100 and 101: hitrost ima komponente ( ˙ξ i (λ
- Page 102 and 103: Ker mora biti rešitev tega sistema
- Page 104 and 105: potem se v koordinatni bazi η i (x
- Page 106 and 107: 1( ∂η ∂ξ=− ∂η ∂ξ+ ∂
- Page 108 and 109: Računanja ploščine poljubno orie
- Page 112 and 113: Če sta f in h r-formi, veljaP (n)
- Page 114 and 115: kot 1-forme invariantni operatorji,
- Page 116 and 117: 10.7 Transformacijske grupe, Lie-je
- Page 118 and 119: τ(P,s)σ(τ(P,s),∆t)Pw(P)w(P')P'
- Page 120 and 121: Najbolj preprosto je zapisati Lijev
- Page 122 and 123: g je gotovo bogatejša od množice
- Page 124 and 125: potem je vektorsko polje w levo inv
- Page 126 and 127: Grupa G ima enoparametrične podgru