ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

uvajanje slednjih dolgoročno dosti cenejše, uspešnejše in učinkovitejše za cel
zdravstveni sistem.
12.3 VITKA METODOLOGIJA
Ena izmed možnosti, za rešitev sedanjih in po predvidevanjih še večjih prihodnjih
težav v zdravstvu, je uvedba Toyotinega produkcijskega sistem, ki jo nekateri
imenujejo tudi sistem vitkega razmišljanja. Osnovana je na filozofiji, ki teži k
odstranjevanju potrate, to pomeni vseh aktivnosti, ki nimajo dodane vrednosti za
izdelek ali storitev, v našem primeru so to izkušnje pacientov (Dickson et al, 2009
b). Iz spodnje tabele je razvidno, kakšna je razlika med tradicionalno in vitko
organizacijo v načinu izboljševanja procesov.
Tradicionalna organizacija
Vitka organizacija
Izboljševanje opravila za opravilom Osredotočanje na sistem, posebej na
meje
Delo v oddelkih, serije Delo usmerjeno k neprestanemu
pretoku
Vlaganja v zmanjševanje stroškov Vlaganja v zmanjševanje porabe časa
Tabela 4: Razlike med tradicionalno in vitko organizacijo (Stalk in Hout, 1990, cit po Butler et al,
2009).
Prav zaradi zelo različnih pristopov opisovanja vitke proizvodnje, vitkih
konceptov, vitkega razmišljanja in vitke filozofije sta Shah in Ward (2007) na
osnovi sistematičnega pregleda vsega napisanega na temo »vitko« oziroma
angleškega termina »lean« postavila svojo definicijo, ki po njunem mnenju
odraža vse aspekte vitke proizvodnje.
Vitka proizvodnja je integriran socialno tehnični sistem, katerega glavni cilj je
odstranjevanje potrate ob hkratnem odpravljanju oziroma zmanjševanju
variabilnosti pri oskrbi, odjemalcih in notranjih procesih (Shah in Ward, 2007).
Kljub temu, da sta se avtorja odločila za izraz vitka proizvodnja, pa bomo za
namen našega dela uporabljali izraz vitka metodologija. Proizvodnja po našem
mnenju ni primeren izraz za ponazarjanje procesov v zdravstvu, saj gre za
izvajanje storitev pri pacientih.
Principi vitke metodologije se sedaj uspešno uporabljajo tudi v zdravstvu. Čeprav
se zdravstvo na več načinov razlikuje od gospodarstva, so tukaj tudi
nepričakovane podobnosti. V obeh primerih se je treba zanašati na mnogovrstne
in kompleksne procese, v katerih morajo zaposleni izpolniti svoje naloge in
priskrbeti vrednost za odjemalca ali pacienta, ne glede na to, ali izdelujejo avto
ali izvajajo zdravstveno obravnavo pacientov (Womack, 2005). Veliko
neučinkovitosti v procesih je neposredno povezano s samo zdravstveno
obravnavo. So pa tudi tiste neučinkovitosti, ki izhajajo iz upravno
administrativnih in logističnih procesov, kateri morajo biti, kljub temu, da direktno
niso vezani na zdravstveno obravnavo (Koning, 2006). Prvi in glavni namen
97