ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

5 MOTIVACIJA
Industrijska demokracija je v zadnjih desetletjih deležna naraščajoče pozornosti.
Novejše organizacijske teorije temeljijo na poudarjanju medosebnih odnosov,
opirajo se na človekove potrebe in opredeljujejo motiviranost delavcev za delo.
Rezultat pozornosti, ki je bila tudi v preteklosti namenjena temu vprašanju, so
različne motivacijske teorije.
Motivacija je notranji proces, zagon, akcija, ki sili ljudi, da delajo stvari, ki
zadovoljujejo njihove potrebe. Je kompleksna sila, sestavljena iz različnih
dejavnikov, ki spodbujajo usmerjajo, vzdržujejo in organizirajo aktivnost
posameznika v organizaciji v začrtani smeri k doseganju ciljev (Musek, 1982).
Posebej je pomembna motivacija za delo, ki človeku pomaga, da uresniči svoje
cilje in cilje organizacije, v kateri je zaposlen (Lipičnik, 1994). Osnova za
motivirano vedenje je potreba oziroma fiziološki ali psihološki primanjkljaj,
ki ga je potrebno izravnati. V raziskavah, ki odkrivajo naše nagibe zakaj sploh
delamo so izpostavljene predvsem naslednji:
Dražljaj je spremenjeno stanje v organizmu ali zunaj njega, ki terja neko
aktivnost.
Potreba je fiziološko ali psihološko stanje v organizmu, ki je posledica
določenega dražljaja. Različni ljudje to stanje pomanjkanja zadovoljijo na
različne načine.
Motiv je potreba, ki je usmerjena k določenemu cilju. Izvor ima v
nezadovoljenih potrebah posameznika in vpliva na njegovo vedenje.
Spodbuda je dejavnik, ki sproži človekovo aktivnost in odločilno vpliva na
njen potek. Na dejavnost posameznika ima lahko negativen ali pozitiven
vpliv.
Napetost nastane istočasno kot potreba. To stanje doživljamo kot nemir,
neprijetnost, četudi lahko ima kdaj tudi primes prijetnega občutka.
Motivirano delovanje je usmerjeno k doseganju sredstev za
zadovoljevanje potreb
5.1 MOTIVACIJSKE TEORIJE
Teorija ekonomske motivacije
Teorija ekonomske motivacije pravi, da človek dela zato, da bi zaslužil. Sodi med
klasične motivacijske teorije, praksa pa kaže, da omenjena teorija ne drži
absolutno. Ko si delavec zagotovi eksistenco, stopijo v ospredje motivacije
neekonomski dejavniki. Eden najbolj znanih eksperimentov na tem področju je
Hawthorne eksperiment. Izveden je bil v tovarni Hawthorne Works družbe
Western Electric v bližini Chicaga. Gre za študijo vpliva osvetlitve delovnega
mesta na produktivnost delavcev. Eksperimenti so trajali več kot 2 leti (od 1924-
1927). Zaradi paradoksalnosti rezultatov, ki so pokazali, da ni neposredne
povezave med fizikalnimi pogoji dela in produktivnostjo, je bil v tovarno povabljen
profesor Elton Mayo s Harvarda. Med leti 1927 – 1929 je s skupino izvedencev
izvajal eksperimente v okviru študije o pogojih, ki so pomembni za produktivnost
42