ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

Fayol je bil prepričan, da ta pravila veljajo za vse tipe organizacij in za vse
okoliščine v katerih delujejo. S tem je tudi potrdil osnovno prepričanje klasične
teorije organizacije, da obstaja neka optimalna ali idealna organizacija, ki je
skupna vsem združbam.
2.3 BIROKRATSKI MODEL
Max Weber (1864 – 1920) je bil najvidnejši predstavnik takrat izjemno liberalne
smeri, ki je zagovarjala stališče, da je osnovni cilj vsake združbe učinkovito
doseganje svojih ciljev. To pomeni, da se mora organizirati na najboljši možni
način in zaposlovati ljudi, ki so za določene naloge najboljši. Podrejeni ne bi
smeli biti prepuščeni nadrejenim na milost in nemilost, kar se je v tistem času
pogosto dogajalo. To se lahko doseže le z vnaprej opredeljenimi pravili,
funkcijami ter pristojnostmi posameznih delovnih mest, ne glede na to kdo jih
zaseda. Še danes so njegova temeljna pravila značilnost birokratskih organizacij:
V organizaciji se mora vzpostaviti sistem pravil (zakonov), ki ga morajo
spoštovati vsi pripadniki združbe, ne glede na svoj položaj.
Organizacija je zasnovana na sistemu abstraktnih pravil, ki se nanašajo
na določene postopke in situacije, v katerih se lahko znajde združba.
Pri izvajanju funkcije nadrejenosti je potrebno upoštevati ta pravila in se
tako izogniti samovolji posameznikov.
Podrejenost ne pripada določeni nadrejeni osebi, temveč formalnemu
položaju, ki ga ta oseba zaseda.
Max Weber je tako kot Fayol zagovarjal stališče, da mora biti v dobri organizaciji
vse znano in predpisano vnaprej. Prav tako kot njegovi predhodniki, je postavil
principe, ki se jih mora držati uspešen management:
Delitev dela (določitev organizacijskih enot ali nalog posameznikov);
Hierarhija avtoritete (določitev razmerja nadrejenosti ali podrejenosti);
Formalizacija organizacije (določitev vseh pravil, ki zagotavljajo učinkovito
organizacijo, neodvisno od tega, kdo zasede določeno delovno mesto);
Dokumentiranje organizacije (vsa pravila pomembna za delovanje
organizacije morajo biti zapisana);
Izbor in napredovanje delavcev mora biti odvisen od njihove sposobnosti
(objektivnost pri napredovanju po hierarhični lestvici in preprečevanje
samovolje vodilnih delavcev);
Ločevanje zasebnega življenja od dela v organizaciji).
Veliko elementov birokratske organizacije se je kasneje preneslo tudi v poslovno
okolje, vendar se je poslovni management vedno raje držal izvornih Fayolovih
načel, ki so sicer podobna birokratskim, le da niso nikoli bila tako stroga in
neomajna.
Danes ima izraz »birokratska organizacija« sicer negativen predznak, kljub temu
pa je potrebno poudariti, da je bil ta model v tistem času pravzaprav
revolucionaren in učinkovit. Omogočil je delovanje državnih in velikih poslovnih
10