ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

7.2 VRSTE MODELOV
7.2.1 FUNKCIONALNI MODEL ZDRAVSTVENE NEGE
Na razvoj tega sistema je vplival razvoj industrije in tehnologije v 30. in 40. letih
(Grbec, 1988). Takrat je v ZDA Henry Ford vpeljal v avtomobilsko industrijo
tekoče trakove. Delitev dela je pomenila delitev na posamezna opravila. Pri
funkcionalnem modelu zdravstvene nege so naloge razdeljene medicinskim
sestram glede na njihovo izobrazbo in spretnosti. Potrebe pacienta tako
zadovoljuje več medicinskih sester. Ena deli zdravila, druga meri vitalne funkcije,
tretja poskrbi za osebno higieno … Prednost tega modela je, da je stroškovno
učinkovit, da so vsi zaposleni zelo uspešni pri izvajanju dodeljene naloge, so pa
manj uspešni in učinkoviti pri izvajanju drugih nalog. Pomanjkljivosti sistema so:
nestanovitna kontinuiteta zdravstvene nege,
odsotnost holističnega pogleda na pacienta,
časovno omejena komunikacija,
problemi s sledljivostjo.
Danes je funkcionalni sistem zdravstvene nege v slovenskih bolnišnicah še
vedno prisoten, kljub temu, da po navedbah Decker in Sullivan (1997, str. 34)
zaradi svoje fragmentiranosti povzroča nezadovoljstvo tako pri pacientih kot
zaposlenih.
7.2.2 TIMSKI MODEL ZDRAVSTVENE NEGE
Znotraj tega sistema tim izvajalcev zdravstvene nege izvaja popolno oskrbo
skupine pacientov. Na dogovorjen način je timu dodeljeno določeno število
pacientov. Tim ponavadi skrbi za 10-15 pacientov in vključuje 3-5 medicinskih
sester (Grbec, 1988). Timski model povezujejo z demokratičnim vodenjem. Člani
tima imajo veliko avtonomije pri izvedbi nalog, čeprav tim povezuje skupna
odgovornost (Marquis, Huston, 2003, str. 116). Timski model zdravstvene nege
zahteva naslednje:
negovalni tim vedno vodi medicinska sestra, ki je poleg teoretičnega
znanja dobro usposobljena v praksi;
model je mogoče uporabiti povsod, kjer zdravstvene potrebe izhajajo iz
celovitosti potreb pacienta;
model vključuje pacienta v načrtovanje nege v največji meri;
od vsakega člana tima zahteva, da pokaže in izkoristi svoje potenciale.
Pomanjkljivosti timskega modela so:
vodja tima porabi veliko časa za vzdrževanje uspešne timske
komunikacije pri načrtovanju, nadziranju in koordiniranju izvajanja
zdravstvene nege vseh članov tima (Decker, Sullivan, 1997, str. 34), kar
vodi v višje stroške (Tiedeman, Lookinland, 2004, str. 295);
kontinuiteta zdravstvene nege je lahko omejena, ker se dnevno
spreminjajo člani in vodja tima, prav tako skupina pacientov, ki je
dodeljena timu;
52