ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

preprečuje pokazati naše povsem človeške lastnosti? Je to zgolj preobilje dela?
Je to mogoče naš ego, ki nam ne dopušča slišati stvari, ki nam ne godijo?
Poudarek na nazivih – sposoben vodja ne potrebuje nazivov za pridobitev
spoštovanja ljudi. Vrata pisarne pravega vodje so vedno odprta za vse, ki želijo
vstopiti. Njegovo delovno okolje je brez formalnosti in razkazovanja.
4.4.3 VODENJE V ZDRAVSTVENI NEGI
V zdravstvu odločitev o izboru ustreznih vodij ni enostavna. Bohinc (1997, str.
251) pravi, da naši vodje v zdravstvu niso ustrezno pripravljeni za vodenje in za
prevzemanje odgovornosti za delovne rezultate. Vzrok je v pomanjkanju
specializiranih šol in izobraževalnih programov. Posledica je zastarelo vodenje.
Vodje v zdravstvu svoje delo gradijo predvsem na profesionalnem znanju (Skela
Savič, 2008, str. 14).
Učinkovitost vodenja v zdravstveni ustanovi je odvisna od načrtovanja in
oblikovanja službe zdravstvene nege na osnovi poslanstva, kar se odraža v
strategiji in operativnem načrtovanju storitev ter razporejanja virov. Vodenje
pomeni usmerjanje zaposlenih v zdravstveni negi, racionalno razporejanje kadra
ter urejanje in usklajevanje delovanja podpornih služb. Vodenje je proces, pri
katerem vodja predstavi načrte, pričakovanja in prioritete ter pokaže, kako
obvladovati proces izboljševanja zdravstvene oskrbe (Bohinc, Gradišar 2003 a,
str. 910, cit. po Clarian Health Riley, Indianapolis Hospitals, 2002). Vodja ne
izvaja neposredne zdravstvene nege. Naloga vodje je oblikovanje okolja, v
katerem dobri ljudje izvajajo dobro zdravstveno nego.
Uspešni vodje pri delu uporabljajo tako transakcijsko kot transformacijsko
vodenje. Raziskave v svetu kažejo, da sta oba načina vodenja povezana s
fluktuacijo oziroma s pripravljenostjo medicinskih sester, da ostanejo v
organizaciji. Vodenje tako na organizacijski kot na oddelčni ravni ima velik vpliv
na profesionalno prakso zdravstvene nege (Manojlovich, 2005, str. 367). Glavne
medicinske sestre oddelkov, ki se čutijo v svoji vlogi vodje učinkovite, imajo večji
dostop do moči tako zase kot za zaposlene. Skela Savič (2008, str. 16, cit. po
Scott, Mannion, Davies in Marshall, 2003) govori o nujnosti integracije obeh
modelov vodenja, saj mora biti materialno spodbujanje zaposlenih k bolniku
usmerjeni obravnavi podprto s spremembo dojemanja in vedenja v odnosu do k
bolniku naravnane obravnave, kar vodi v dejanske strukturne spremembe
organizacije dela in procesov v bolnišnici.
Skela Savič (2008, str.15, cit. po Shortell in ostali, 2001) navaja razsežnosti
sodobnega vodenja kot enega izmed dejavnikov uspešnega spreminjanja
zdravstvene organizacije:
vzpostavitev situacijskega vodenja;
nujnost prehoda iz transakcijskega v transformacijsko vodenje;
38