ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

Samokontrola – človek, ki ne more kontrolirati sebe, nikoli ne more kontrolirati
drugih. Samokontrola je skupek zgledov za ljudi, katerim sledijo tudi tisti najbolj
inteligentni. Obvladovanje vodenja samega sebe je predpogoj za doseganje
odličnosti vodenja. Vsak posameznik je pri svojem umskem procesu v smislu
obvladovanja vodenja samega sebe soočen z zahtevami, ko se mora nenehno
spraševati:
Kakšne prednosti imam?
Kako delam?
Kako se učim?
Kakšne so moje vrednote?
Kaj narediti v primeru navzkrižja vrednot?
Kam spadam?
Kakšen je moj prispevek (Drucker, 2001, str. 157)?
Občutek za pravičnost – brez občutka za pravico, nepristranskost in poštenje
noben vodja ne more niti zahtevati kaj šele obdržati spoštovanja ljudi.
Jasne odločitve – človek, ki omahuje v svojih odločitvah, kaže da ni popolnoma
prepričan vase, zaradi česar tudi drugih ne more voditi uspešno.
Jasen načrt – uspešen vodja mora najprej načrtovati svoje delo in potem načrt
dejansko izpeljati. Vodja, ki sledi zgolj domnevam oziroma predvidevanjem, brez
izvedljivega in jasnega načrta, je podoben ladji brez krmarja.
Biti pripravljen delati več kot je dejansko plačilo za delo - ena izmed zahtev
za uspešnega vodjo je, da je pripravljen delati več kot zahteva od ljudi, ki jih
vodi.
Sočutje in razumevanje – uspešen vodja mora biti v sozvočju s svojimi ljudmi.
Še več, razumeti mora tako njih kot njihove probleme.
Pripravljen prevzeti popolno odgovornost – uspešen vodja mora biti
pripravljen nase prevzeti odgovornost za napake in slabosti ljudi. Če poskuša
preusmeriti to odgovornost, ne bo dolgo vodja. V kolikor zaposleni napravi
napako in se pokaže kot nekompetenten, mora vodja pretehtati ali je mogoče on
tisti, ki mu je spodletelo.
Sodelovanje – uspešen vodja mora razumeti in uporabiti vse principe
sodelovanja za doseganje postavljenih ciljev, o čemer mora prepričati tudi ostale.
Vodenje kliče po moči in moč kliče po sodelovanju.
V nadaljevanju so predstavljene negativne lastnosti vodje, kot jih je prav tako
opredelil Hill (1938):
Nesposobnost organiziranja podrobnosti oziroma posameznih elementov –
uspešno vodenje kar kliče po sposobnosti organiziranja in obvladovanja
podrobnosti. Vodja, ki nima ustreznih sposobnosti je vedno prezaposlen. Ne
naredi tistega, kar se zahteva od njega. Ko človek, pa naj bo to vodja ali sledilec,
začuti da je prezaposlen, spremeni svoj načrt ali usmeri pozornost le na neko
nujno stvar, s tem dopusti neučinkovitost.
Nepripravljen ponuditi pomoč – res veliki vodje so pripravljeni, seveda takrat
ko okoliščine zahtevajo, narediti kakršnokoli delo, v primeru, da jih drugi prosijo
za pomoč. Da zna narediti vse, je tisto, kar se pri njem najbolj ceni in spoštuje.
36