ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

in stroškovno učinkovito ter pravično zdravstveno oskrbo. Kimball in Joynt
predstavljata (2007, str. 392) pet modelov, ki so že pokazali dobre rezultate.
Skupna značilnost modelov je, da so grajeni na znanju in izkušnjah diplomiranih
medicinskih sester.
Diplomirane medicinske sestre nastopajo v vlogi koordinatorja primera oz
pospeševalcev zdravstvene nege pacientov, tako v bolnišnici kot
premeščanju v domačo oskrbo. Imajo pristojnost, odgovornost ter
avtoriteto za vodenje integrirane in k doseganju uspešnih izidov
usmerjene zdravstvene nege. Diplomirane medicinske sestre so dodatno
izobražene na področju vodenja, financ, plačevanja zdravstvenih storitev
in uporabe virov.
Večje oddelke razdelijo na manjše, ki imajo 12 do 16 postelj.
Velika pozornost je namenjena zadovoljevanju izobraževalnih potreb
pacientov in družin ter dobremu sodelovanju z njimi, s čimer se zmanjšajo
potrebe po hospitalizaciji.
Z uporabo novih tehnologij se zmanjšajo delovne obremenitve zaposlenih,
saj se na ta način zmanjša potreba po dokumentiranju, izboljšata
dokumentacija in dostop do informacij, zmanjšajo nepotrebni koraki in
trošenje časa. Tehnologija sama po sebi ne prinaša novih modelov. Njena
uporaba pripomore, da živi modeli izboljšajo uspešnost zdravstvene nege.
Vsi modeli so pokazali potrebo po merljivosti rezultatov, saj je le na ta
način mogoče dokazati uspešnost novih modelov.
Burrit, Wallace, Steckel in drugi poročajo (2007, str. 559), da je uvedba vloge
medicinske sestre – mentorja pripomogla k varni in kakovostni zdravstveni negi.
Vloga mentorja v modelu je bila vrednotena po smernicah avtorja Donabediana,
ki pravi, da je struktura najpomembnejši dejavnik za pospeševanje kakovosti.
Strukturne komponente, kot so na primer število, vrsta osebja in kompetenčne
stopnje imajo močan vpliv na proces izvajanja zdravstvene nege. Za mentorje so
bile izbrane starejše in izkušene medicinske sestre, sposobne reflektivnega
razmišljanja.
Z uvedbo modela se je občutno zmanjšalo število padcev pacientov – 20 %,
preležanine zaradi pritiska – 38 %, reševanje napak zaradi neljubih dogodkov –
47 %, ležalna doba pa se je skrajšala za 7 % (Burrit, Wallace, Steckel in drugi,
2007, str. 559). Rezultati potrjujejo kritično razmerje vpliva strukture (klinični
mentor) in procesa (nadzor in mentorstvo) na izide bolezni pacientov, kar
dopolnjujejo tudi dokazano izboljšani finančni rezultati.
7.3 POTEK DELA V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE
V Kaliforniji je bila opravljena raziskava delovnega poteka na osnovi delitve
delovnih aktivnosti, ki jih medicinske sestre opravijo neposredno ob pacientu, in
tiste, ki niso vezane nanjo. Upeniks, Akhaven, Kotlerman in drugi, (2007, str.
243) so aktivnosti razdelili na naslednji način.
58