ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

Cesta, 2001, str. 495), obstajajo še druge skupine pacientov, ki imajo koristi od
modela:
starejši od 70 let,
odklanjanje zdravljenja,
možnost za padec,
možnost nastanka razjede zaradi pritiska,
problem z namestitvijo po odpustu,
zapleten načrt zdravljenja,
potrebe po zdravstveni negi v domačem okolju,
zapletene učne potrebe.
Koordinator primera lahko vodi 15 do 20 srednje težkih internističnih pacientov.
Kirurški primeri so zaradi intenzivnosti obravnave bolj zahtevni kot internistični.
V mnogočem je potek zdravljenja kirurškega pacienta bolj predvidljiv in voden po
vnaprej določenem načrtu. Mnoge kirurške prakse imajo s protokoli, s katerimi se
vodi pooperativni potek, istočasno narejen načrt vodenja tipičnega primera.
Čeprav obstajajo izjeme za vsako pravilo, je načelno pričakovan potek predviden
za celotno hospitalizacijo. Sprejemi kirurških pacientov so pogosto vnaprej
predvideni, opravljena je predoperativna priprava, kar pomeni, da obstaja malo
možnosti za zaplete. Na kirurškem področju lahko ena diplomirana medicinska
sestra vodi do 25 pacientov. Čeprav so kirurški pacienti manj zapleteni, pa je
zaradi izredno kratke ležalne dobe potek dela tako intenziven, da lahko prihaja
do preobremenitev koordinatorja primera.
Pacienti po zaključenem akutnem zdravljenju preidejo v neakutno
zdravstveno obravnavo ali na negovalni oddelek. Neakutna zdravstvena
obravnava je manj intenzivna in manj usmerjena v diagnostiko. Zdravstveno
stanje pacientov je stabilno, vendar ne dovolj za domačo oskrbo. V to skupino
sodijo:
pacienti po kirurških posegih ali tisti z zapletenimi zdravstvenimi stanji, ki
so sicer hemodinamsko stabilni, vendar še potrebujejo intenziven
medicinsko-negovalni nadzor in pripadajoče storitve, kot so na primer:
oskrba rane, popolna parenteralna prehrana, intravenozna terapija,
paliativna zdravstvena nega…;
pacienti, ki potrebujejo rehabilitacijo, imajo potencial za funkcionalno
izboljšanje ter značilne medicinske in negovalne potrebe. Kratkotrajna
rehabilitacijska terapija vključuje poleg medicine in zdravstvene nege še
fizioterapijo, delovno terapijo in logopeda. Tipične diagnoze so:
možganska kap in poškodbe, amputacije, menjava kolka ali kolena;
dolgotrajni ali kronični pacienti z dolgo ležalno dobo ter velikimi potrebami
po zdravstveni negi in pripadajočih storitvah, kot so tisti s poškodbami
glave, v komi ali odvisni od ventilatorja.
Tudi na teh področjih lahko koordinator primera prispeva k stroškovni uspešnosti,
zagotavljanju izboljšanja kakovosti zdravstvene nege in doseganju bolj
učinkovitih kliničnih izidov.
55