ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

Pod pojmom vseživljenjsko izobraževanje – izpopolnjevanje razumemo procese
dopolnjevanja, sistematiziranja in spreminjanja že osvojenega znanja, spretnosti,
navad in razvitih sposobnosti, ki je bilo pridobljeno s formalnim izobraževanjem
ali kako drugače. Izpopolnjevanje torej omogoča človeku pridobivanje in
nadgradnjo že osvojenega znanja.
V okviru formalnega izobraževanja pridobi posameznik formalno izobrazbo –
eksplicitno znanje. Z neposredno delovno izkušnjo ali preko izkušenih
sodelavcev pridobi tacitno ali molčeče znanje. To znanje vsebuje scenarije za
reševanje negovalnih problemov, ki so najbolj pogosti v klinični praksi (Bohinc in
Gradišar 2003 a, str. 910, cit. po Fox, 1997). Kešeljević (2005, str. 9, cit. po Pirc,
2000 in Lam, 2000) poudarja, da je kakovost prenosa znanja odvisna od njegove
narave. Težaven in dolgotrajen je predvsem prenos tihega znanja, ki poteka z
mentorstvom in prakso.
To še posebej velja za področje zdravstvene nege. Če bi medicinske sestre
ostale le na začetni ravni usposobljenosti, ki so jo pridobile s formalnim
izobraževanjem, in se ne bi stalno izpopolnjevale, bi jih razvoj v stroki
zdravstvene nege kmalu prehitel, posledice pa bi se pokazale v zmanjševanju
rezultatov njihovega dela (Železnik, 2005, str. 1353). Skupna značilnost vseh
neformalnih izobraževanj za poklicno delo je izboljšanje delovnih sposobnosti.
Kot navaja Hoyer (2005, str. 26) si z možnostjo stalnega strokovnega
izpopolnjevanja, napredovanja in rasti, dobijo medicinske sestre možnost za
boljše delo, boljše delovne razmere, boljši položaj in vrednotenje poklica.
Integracija vseživljenjskega izobraževanja v zdravstveno nego je potrebna zaradi
kontinuiranih socialnih in družbenih sprememb, sprememb v sestavi delovne sile
in vzdrževanju kvalificiranosti in kompetenc (Starc, 2007, str. 62).
Brečko (2008) navaja, da morajo managerji ozavestiti spremembe znanja, saj ne
gre več za vodenje po načelu: naredi, kar ti je bilo naročeno, temveč bolj zato, da
jim pokažejo najboljše možne načine izvajanja nalog, in kaj storiti za svoj
profesionalni in osebnostni razvoj.
Cilji vseživljenjskega izobraževanja so, kot navaja Železnik (2005, str. 1355):
stalno usposabljanje in izpopolnjevanje medicinskih sester skladno s
spremembami in razvojem medicine, tehnologije, organizacije dela in
družbeno ekonomskih odnosov;
načrtno uvajanje in usposabljanje kadrov;
usmerjanje kadrov v nadaljnje izobraževanje;
kontinuirano proučevanje in zadovoljevanje potreb po izobraževanju,
usposabljanju in izpopolnjevanju;
dvig izobraževalnih aktivnosti na višjo in učinkovitejšo raven;
uvajanje sodobnih oblik izobraževanja;
vrednotenje in preverjanje dosežkov izobraževanja v praksi;
uporaba rezultatov vrednotenja za izboljšanje izobraževalne dejavnosti,
73