ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

zbir za posameznega vodjo specifičnih ravnanj in vodstvenega obnašanja. Pri
tem vodja uporablja različne vzvode in inštrumente ter s tem oblikuje celovito in
zanj značilno obliko stila vodenja (Kovač, 2004). V literaturi je navedeno veliko
stilov vodenja, ki so različno učinkoviti v različnih organizacijah. Ni univerzalnega
stila vodenja, ki bi bil povsod enako uspešen. Izbira stila je odvisna od
poznavanja situacijskih dejavnikov v organizaciji.
Karizmatično vodenje
Na prehodu v osemdeseta leta prejšnjega stoletja se je pojavilo veliko zanimanje
za karizmatično vodenje med raziskovalci managementa. Poskušali so razkriti,
kako se vedejo karizmatični vodje, kaj jih ločuje od ostalih ljudi in v kakšnih
razmerah je verjetnost njihovega uspeha največja. Karizmatični vodje imajo
visoko željo po moči oz nadvladi, visoko samozaupanje in prepričanje v
pravilnost svojih dejanj in idej. Karizmatični vodje naj bi pogosto dajali primere
lastnega ravnanja, ki naj ga zaposleni posnemajo. Glavnih sedem značilnosti
karizmatičnega vodje so:
skrajnost vizije – karizma je bolj pripisovana vodjem, ki ustvarijo in
zagovarjajo drugačno vizijo glede na trenutno stanje, a še vedno v mejah,
ki jih sprejemajo zaposleni;
visoko osebno tveganje – karizma je bolj pripisovana požrtvovalnim
vodjem, ki prevzemajo osebno tveganje in si naprtijo izdatke z namenom
doseganja skupne vizije, ki jo zagovarjajo;
uporaba nenavadne strategije – karizma je bolj pripisovana vodjem, ki
delujejo na nenavaden način pri doseganju skupne vizije. Strategija vodje
se mora razlikovati od ustaljenih načinov, s čimer očarajo zaposlene.
točna ocena situacije – tveganje pri uvedbi novih strategij zahteva od
vodje, da ve, kdaj in kje je potrebno začeti, ter da ima znanja in
sposobnosti za realno oceno nevarnosti in priložnosti, ki se nahajajo v
okolju;
razočaranje zaposlenih – karizmatični vodje se bodo verjetno pojavili ob
nastopu krize, ki zahteva velike spremembe, ali ko zaposleni niso
zadovoljni s trenutnim stanjem;
izražanje samozaupanja – vodje, ki kažejo prepričanje v lastne načrte,
bodo prepoznani kot bolj karizmatični kot tisti ki delujejo zmedeno ali
dajejo vtis, da dvomijo vase;
uporaba osebne moči – vodje bodo bolj prepoznani kot karizmatični, če
bodo na zaposlene vplivali z ekspertno močjo, ki temelji na zagovarjanju
uspešnosti in referenčno močjo, ki temelji na zaznavanju vdanosti
zaposlenih (Yukl, 1999)
Transakcijsko vodenje
Transakcijsko vodenje je dogovarjanje med vodjo in zaposlenimi o materialnih,
kadrovskih, socialnih ter drugih ugodnostih, ki jih delavec uživa, če dobro dela
oziroma opravlja delo v skladu z dogovori (Možina, 1994). Transakcijski vodja se
ravna po pravilih in po načelu »status quo«. Vodenje je podobno klasičnemu
32